Lahka poletna beljakovinska pica

1

Vem. Ravno pred dnevi sem objavila recept za pico. In ne, ne jem le pic. Tistih v picerijah sploh ne, malce bolj posebne pa so zagotovo ena mojih najljubših jedi. Sploh poleti, ko je na voljo toliko različne zelenjave s katero jo lahko obložim. Čeprav nisem vegetarjanka, pa salam skoraj nikoli ne jem, zato jih na picah pač ni. In če misliš, da je pica, obložena ‘zgolj’ z zelenjavo, dolgočana, temu nikakor ni tako.

2

Veliko je že v samem testu. Moji so skorajda vedno brezglutenski (z izjemo pirine moke ki jo tu pa tam uporabim) in so vsakokrat čisto povsem drugačni. Za osnovo najraje uporabljam ajdovo moko, pa tudi riževa in čičerikina sta krasni. Če si tudi ti ljubitelj(ica) zdravih pic, pobrskaj po strani in najdi takšno, ki vsebuje kombinacijo sestavin po tvojem okusu.

3

Z veseljem poskušam nove recepte za testo. Nazadnje sem med moko vmešala kar pretlačen, dobro zrel avokado in to je bilo zares okusno (klik). Tokrat sem se priprave zmesi lotila povsem drugače. Jeseni sem naredila kvinojino pico in spomnim se, da mi je bila izredno všeč (klik). Okus pice je bil letnemu času primeren, sredi julija pa se spodobi, da je pica bolj sveža. Ker je kvinojino testo veliko bolj zdravo in lažje prebavljivo kot kvašeno pšenično, je še toliko bolj primerno za vroče poletne dni.

Kvinojo je že tako ena izmed mojih najljubših žitaric (čeprav dejansko ni žito, ampak seme). Uporabljam jo kot prilogo (klik in  klik), za zgostitev kremnih juh, iz nje delam najrazličnejše ‘rižote’ –  zelenjavne (klik in klik in klik), mesne (klik), morske (klik)… Pa barvite hladne ali še rahlo tople solate (klik in klik), z njo lahko polniš tudi paradižnik, bučke ali paprike (klik). Prav tako je enkratna v sladkih zajtrkih in sladicah (celo v sladoledu!), z njo sem in sladkim krompirjem sem delala polpetke, pa tudi palačinke (klik in klik), kruh (klik) ter hitre slane muffine (klik). Uporabila pa sem jo tudi kot testo za kiš oz. slano pito (klik)!

Tokrat pa je spet zasedla glavno vlogo pri pici. Recept sem nekoliko spremenila. V zmes sem dodala nekaj maščobe, zmiksala pa sem jo povsem do gladkega, tako, da se drobnih zrnc kvinoje niti ne vidi niti ne čuti.

4

Sestavine, s katerimi pico obložim, so vsakič malce drugačne. Včasih so pice bogatejše, drugič bolj preproste. Kar pa zagotovo ni merilo za končni okus. Včasih je dovolj le nekaj preprostih sestavin in rek da je manj lahko več, pogosto drži tudi pri hrani.

5

Moja prva pica s kvinojinim testom je bila premazana s slastnim pirejem zimske buče, družbo pa so ji delali še brokoli, kuhana čičerika in kocke slanega feta sira.

6Tudi tokrat nisem uporabila paradižnikove mezge, nadomestil jo je nežen skutni namaz, ki sem ga naredila iz okusne kozje albuminska skuta mlekarne Beka.

Pico sem obložila z nekaj barvite paprike (rumeno, zeleno in vijolično) ter jo potresla z nasekljano rdečo čebulico.

Nekaj rezin limone ji je dodalo sočnost in pridih poletja, enako kot tudi sveži lističi bazilike. Letos imam poleg običajne prvič posajeno tudi vijolično. Ki pa na pici v rumeno – zeleno – vijolični kombinaciji preprosto ni smela manjkati 🙂

 

Za pizzo premera med 20-22 cm…

Potrebuješ:

za testo…

  • 135 g bele kvinoje
  • nekaj žlic vode vode
  • pol čž vinskega kamna (ali pecilnega praška)
  • ščep sode bikarbone
  • ščep soli
  • 2 JŽ olivnega ali kokosovega olja (v utekočinjeni obliki)

za premaz…

  • 120 g (kozje) albuminske skute
  • nekaj kapljic limoninega soka (oz. po potrebi)
  • sol
  • mleko (le, če je nujno potrebno in je skuta zares suha)

ter še…

  • rezine paprike različnih barv
  • nekaj tanjših rezin ekološke limone
  • pol rdeče čebulice (narezane na kolobarje in/ali nasekljane na večje koščke)
  • sveže mlet črni poper
  • liste sveže bazilike

7

Postopek:

Kvinojo čez noč namoči v vodi. Preden se lotiš peke pice, vodo odlij, kvinojo pa res dobro speri pod tekočo vodo. Pretresi jo v mešalnik (multipraktik ali blender), skupaj z vsemi ostalimi sestavinami za testo. Z količino vode ne pretiravaj. Približno 35 ml jo verjetno dovolj, vsaj za začetek. Zmiksaj do gladkega. Masa mora biti gosta, a vseeno toliko tekoča, da zlahka spolzi iz mešalnika.

Pekač premaži z oljem in obloži s peki papirjem. Ta se bo tako na pekač lepo prijel in poskrbel za lepšo obliko pice. Papir za peko z nekaj kokosovega olja premaži tudi po vrhu. Nanj prelij kvinojino testo in v ogreti pečici na 200 stopinjah peci približno 15 minut*. Nato testo obrni (lahko ga prevrneš na svež kot peki papirja) in še 10 minut* peci na drugi strani.

Medtem pripravi premaz. Albuminsko skuto razrahljaj z vilico in ji dodaj nekaj kapljic vode ter ščep soli. Glede na to kako gosta/suha/mastna je skuta, po potrebi dodaj še kakšno kapljico mleka. Skutni namaz mora biti lepo mazljiv. Po želji lahko namazu dodaš še ščep suhe bazilike.

Nareži zelenjavo. V mojem primeru je bila to paprika različnih barv ter rdeča čebulica. Za svežino sem uporabila še nekaj tankih rezin ekološke limone.

Pico vzami iz pečice. Premaži jo s skutnim namazom, obloži z limono in svežo hrustljavo zelenjavo. Za približno 10 minut* vrni v pečico. Pečeni pici dodaj nekaj svežih listov bazilike ter malce sveže mletega popra.

*čas pečenja je odvisen od pečice, debeline testa (oz. premera pekača) ter tega, kako hrustljavo podlago si želiš. Osebno mi je najljubša pica, ki ima hrustljav rob, sicer pa je srednje zapečena.

Opomba: Pečene tanke limonine rezine (vključno z olupkom) so užitne in zelo okusne. Pazi pa res, da uporabiš neškropljen agrum. In še… Bazilika ni zgolj za okras! Sveža je odlična in je pravo poletje v ustih.

Nasvet: Pico izboljša še nekaj dodatnih kapljic kvalitetnega oljčnega olja, kar sem ugotovila šele pozneje, ko sem s fotkanjem že zaključila. Z dodatkom olja pa tudi pica izgleda veliko lepše, saj ji doda nek prav poseben sijaj 😉

8

Testo se lepo reže, je rahlo in sočno, a kljub temu ravno prav hrustljavo. Takšno, kot običajno. Takšno kot mora biti 😉

Kvinojina pica je povsem brezglutenska, ne vsebuje žit, niti ‘moke’ iz semen ali oreščkov. Kvinoja je zakladnica hranljivih snovi (skorajda je edino živilo, ki vsebuje vse potrebne esencialne aminokisline), hkrati pa je polna beljakovin. Je lahko prebavljiva in ker ti v želodcu ne bo naredila teže je resnično prava izbira za poletno pico.

Seveda, če jo pozneje ne boš obložil(a) s kupom najcenejše salame, mastnega sira in konzervansov polnega ketchupa. Poleti ti po vseh teh stvareh res ni potrebno posegati. Dovolj je že pisana zelenjava z vrta, lahka skuta ali nežen mlad sir ter nekaj svežih zelišč.

S čim boš svojo kvinojino pico obložil(a) ti, je seveda tvoja izbira. Povsem dovolj je že domača paradižnikova omaka, nekaj koščkov bivolje mocarele, in ščep suhega origana. In morda kakšna oliva tu pa tam. Lahko pa narediš obhod po domačem vrtičku (ali bližnji tržnici) in izbereš svojo najljubšo zelenjavo.

9

One comment

Dodaj odgovor