Ta recept je posvečen bobu. Ja, bobu. Tistemu, ki spominja na fižol, a je veliko, verjemi, veliko okusnejši od kateregakoli fižola. Njegov okus spominja med mešanico graha in no ja, belega ledvičastega fižola. Vedno sem si ga želela poskusiti (danes sem ga namreč prvič), pa nikoli nikjer nisem dobila svežega. Tudi zamrznjenega nisem zasledila, medtem ko so se mi zadnjič kar zasvetile oči, ko sem v kalčku zagledala vložen bobu. Še bolj mi je bilo všeč dejstvo, da je bil vložen zgolj v slanici, pakiran pa v steklenem kozarčku.
Barva svežega boba je sicer veliko bolj živahna. Takšen je kot grah. Vložen očitno izgubi barvo, okus svežega in vloženega pa žal ne morem primerjati, saj do svežega (zaenkrat!) še nisem prišla. Je pa vložen bob nekaj najboljšega, kar sem zadnje čase poskusila. takoj ko sem odprla kozarček sem ga seveda morala preizkusiti. Mmmm… Lahko bi ga jedla kar tako. Kot prigrizek. A zanj sem imela drugačen plan.
Že dolgo nisem kuhala s kokosovim mleko, pa tako okusno je. Z njim sem do zdaj vedno pripravljala riž, rakce ali piščančje meso. Tokrat sem se odločila za ‘vege’ varijanto. V Kalčku sem vzela še kokosovo olje ter seveda kokosovo mleko. To pa predvsem zato, ker mi je všeč, da ga imajo tudi v manjših pločevinkih, takšnih po 200 ml. Ker navadno kuham le zase, je to več kot dovolj (pa tudi za 2, 3 osebe bi bilo). Prav tako je pri kokosovem mleku potrebno biti malce pazljiv. Veliko je namreč takšnih, kjer je poleg kokosa in vode še kup dodatkov – arom ali zgoščevalcev. Izberi takšno, kjer sta le dve sestavini – kokos (in to v čimvečjem deležu) ter voda.
Čeprav je kokos bolj za poletje, pa so juhe tiste, ki prijajo ravno pri temepraturah pod ničlo. Goste in kremne so moje najljubše. Tokrat je bila na vrsti cvetačna (nazadnje sem jo delala jeseni, začinjeno s posebnim posipom – klik). Cvetačni juhi sem dodala obilico pora, malce mlade čebule, ki sem jo zjutraj našla v najbližji trgovini ter malce česna. Pa seveda kokosovo mleko in nekaj kapljic limetinega soka. Zraven sem skuhala riževe rezance (kar tiste, ‘instant’, ki se pravzaprav ne kuhajo, ampka zgolj namočijo v vrelo vodo za dve tri minutke), juhi dodala nekaj različnih stročnic (grah, sladki grah in stročji fižol so iz domače skrinje, bob pa iz kozarca 😉 ). Za dodaten kik pa malo suhega čilija. Da me pogreje 😉
Za en krožnik goste juhe…
Sestavine:
Za juho…
- polovica cvetačne glavice (okoli 200 g)
- jedilna žlica grobo narezne mlade čebulice
- pest narezanega pora
- strok česna
- voda
- 25 ml kokosovega mleka
- sol
- limeta
- kokosovo olje
Za prilogo…
- pest graha
- nekaj okroglega, ozkega (francoskega) stročjega fižola
- nekaj strokov sladkega graha
- pest vloženega boba
- 75 g riževih rezancev
Za okras in dodaten okus…
- limeta (lupinica in sok)
- suh čili
- nekaj listov sveže bazilike in peteršilja
Postopek:
Bob splakneš pod tekočo vodo, ostale stročnice na hitro skuhaš v vreli vodi ter prav tako splakneš. Zato, da ohrani lepo živozeleno barvo ter se med kuhanjem juhe še dodano ne mehča.
na žlici kokosovega olja nežno prepražiš mlado čebulico, jo malce soliš, nato dodaš por ter na manjše cvetke natrgano svežo cvetačo. Premešaš, nato pa zelenjavo preliješ z le toliko vrele vode, da jo ta prekrije. Kuhaš do mehkega, nato dodaš strt česen in kokosovo mleko (pred tem ga dobro premešaj). Juho s palčinim mešalnikom spasiraj do goste in povsem gladke strukture. Juho dodaj nekaj kapljic limete ter soli. Premešaj.
Juho serviraj s stročnicami in testeninami, čez prelij še nekaj kapljic kokosovega mleka, potresi z lupinico limete in suhim čilijem.
Lahko dodaš še baziliko in peteršilj. Pašeta. Oba 🙂
Vegetarijansko kosilce je prijetnega in polnega okusa, prav tako pa tudi precej nasitno. Mesa nisem pogrešala, še več, tule bi bil povsem odveč.
