Zdravi in sladki ovseni jutranji hrustljavčki

Že od nekdaj zajtrkujem. In zajtrka se že vnaprej veselim. Verjamem, da nekateri zjutraj preprosto ne morejo jesti, čeprav kar težko razumem, da jih lakota zagrabi šele nekje opoldne. Zdi se mi, da je zajtrk zelo pomemben in ga res ni dobro izpustiti. Zato sem si vedno vzela čas zanj. Še v času šolanja, ko sem od doma odhajala že malo čez štiri, da sem ujela avtobus do Ljubljane (poznejši je namreč prišel prepozno, da bi ujela začetek pouka) in sem se tako že pred četrto usedla za mizo ter si privoščila nekaj za pod zob. Sendviči so bili rezervirani za dopoldansko malico, zato sem si zjutraj pogosto privoščila hrustljave kosmiče. To je bilo pač najhitreje in najbolj enostavno. Odpreš škatlo mueslijev in jih streseš v skodelico mleka ali jogurta. Tudi jaz sem to počela, dokler se nisem zavedala kaj vse se skriva tam notri. In to kljub velikemu in zavajajočem napisu na sprednji strani embalaže.

Po končanih srednješolskih letih sem se morala začeti malce bolj ukvarjati s prehrano. Zaradi številnih težav z absorpcijo, črevesjem in hormonskim ravnovesjem so v domači kuhinji začeli nastajati številni raznoliki obroki. Odkrila sem ogromno različnih živil in sestavin, ki jih prej nisem poznala in z velikim navdušenjem začela ustvarjati. Na industrijske mueslije sem hitro pozabila ter si zjutraj vsak dan raje privoščila nekaj drugega. Še danes so moji zajtrki zelo različni. Različne kaše s svežim ali suhim sadjem, jajčka na 1001 način ali pa rezine domačega ajdovega kruhka, obloženi z najrazničnejšimi nadevi. Granolo imam še vedno rada, a jo raje naredim kar sama. Nekaj receptov zanjo lahko najdeš na moji strani.

Pred nekaj meseci pa sem jih po dolgem času spet kupila. Ne tistih močno sladkanih ‘zdravih’ mueslijev, ampak povsem navaden ‘cornflakes’. Z menoj je seveda odšel tisti iz ekoloških sestavin in brez dodanega sladkorja. Tega ne potrebujem, saj kornfleks jem v naravno sladkem riževem mleku ali pa ga potresem po gostem jogurtu, ki mu dodam še nekaj svežega ali suhega sadja, ščep cimeta ter žličko medu ali javorjevega sirupa.

Kornfleks, ki sem ga nekajkrat kupila je bil veliko debelješi od običajnega, narejen je bil namreč iz polnozrnate koruzne moke. A zdaj ga žal ne prodajajo več. Sem ga poskusila kupiti drugje, pa me noben ni prepričal.

Me pa vedno prepriča hrana, ki hrusta. Zato sem si naredila kar svoje flakse. A ne iz koruzne, temveč iz ovsene in riževe moke. Ker mi je zadnje čase veliko ljubše ovseno mleko, ki ni tako zelo sladko, sem kosmiče sladkala. Mimogrede, sploh ne vem, kako bi jih poimovala. Kosmiči to niso, ker kosmiči so tisto drobno valjano žito, iz katerih pozneje lahko nastane granola. Kornfleks? Ne, saj v njem ni koruze (corn). So hrustljavo pečeni… Pač nekaj 🙂 Za sladilo le-teh seveda nisem uporabila navadnega sladkorja, ampak javorjev sirup ter res čisto malo kokosovega sladkorja, v zmes pa dodala še cimet ter lepo merico suhe pomarančne lupinice, ki hrustljavim jutranjim blazinicam da prav poseben pečat.

Tako kot tudi skodelica v katerem sem si privoščila svoje prve doma narejene zdrave jutranje hrustljavčke. Vsakič, ko opazim ročno narejeno kermamiko, me popade želja, da bi se kaj takega naučila tudi sama. Priznam, hitro me tudi mine, saj sem prepričana, da mi nikoli ne bi uspelo ustvariti kaj tako lepega. Tokratni (skledica in skodelica) sta delo Nives, simpatične gospe iz Kamnika, z nadvse ljubkim ateljejem, v katerem je na kupu raznolikih krožnikov, posodic, skodelic in podobnih reči, ki svoj dom najpogosteje najdejo čez mejo. A to ne pomeni, da zate niso dostopni. Njeno trgovinico najdeš na Etsyju (ti kar pripenjam link, da bo lažje – klik). Ogled toplo priporočam, nakup pa tudi, saj je keramika zares dobro narejena in kvalitetna, unikaten kos takšne posode, pa bo v tvojem domu preprosto zažarel.

Sestavine:

  • 85 g ovsene moke (oziroma fino zmletih ovsenih kosmičev)
  • 40 g polnovredne riževe moke
  • četrt čž mletega cimeta
  • 1 čž vinskega kamna
  • ščep sode bikarbone
  • žlička suhe bio pomarančne lupinice*
  • 5 g kokosovega sladkorja
  • 15 ml javorjevega sirupa
  • cca 150 ml vode

*bio suho pomarančno lupinico kupim bodisi v Dm-u ali Sparu

Postopek:

Pečico segrej na 175 stopinj, pekač pa obloži s peki papirjem.

V skledi zmešaj obe moki, sodo in vinski kamen, pomarančno lupinico, sladkor in cimet. Nato dodaj sladilo in vodo. Te naj bo toliko, da zmes lepo enakomerno poveže, konsistenca pa spominja na malce gostejše testo za palačinke.

Zmes prelij na pekač ter tanko razmaži (najlažje z ravnim slščičarskim nožem ali spatulo – bolj kot bo premaz tanek, tanjši bodo hrustljavčki. Peci približno 10-15 minut, nato testo prelomi na manjše koščke in vrni v pečico za še enkrat toliko časa oziroma toliko, da postanejo lepo hrustljavi. Pri peki bodi pazljiv/a in večkrat pokukaj v pečico, da se ne zažgejo. Čas peke je seveda odvisen od gostote zmesi in debeline premaza. Pečene z rokami razdrobi na želeno velikost, popolnoma ohlajene pa hrani v zaprti stekleni posodi.

Če želiš (tako kot jaz) uživati v hrustljavosti, velja enako kot pri vseh kupljenih kornfleksih. Ovsene blazinice v mleku dodajaj postopoma, da se prehitro ne zmehčajo. Odlični so tudi kot dodatek gostemu jogurtu, zdrobljeni pa kot posip na smoothijih, sadnim jutranjih kašah ter celo sladolednim kupam 🙂

One comment

Dodaj odgovor