Ne spomnim se kdaj sem prvič poskusila hummus, a zagotovo sem ga poskusila nekje, kjer je bil zares okusen, saj je zdaj že kar nekaj let redno na mojem jedilniku. Najraje ga imam na popečenem kruhu, čez hummus pa položim kakšno rezinico avokada (ker ga obožujem, gre pa tudi brez njega) ter nekaj od sveže sezonske zelenjave. Spomladi hrustljave redkvice, poleti osvežilne kumarice ali sočen paradižnik ali pa tanke reznce korenja, ki jih naredim kar z lupilnikom zelenjave. Če nič od tega ni pri roki, sta mlada špinača ali prijetno pikantna rukola enako dobra popestritev.
Hummus pa ni samo za na kruh. Odličen je tudi kot del raznih ‘skled’, polnjenih z različnimi žitaricami, stročnicami in zelenjavo, ki so v zadnjih letih postale pravi hit tudi pri nas. Hummus se odlično obnese s piščancem, kot namaz za tortilje ali slane palačinke. Z njim lahko polniš testo za kiš (slano pito), sploh če si vegan/ka in tako uspešno nadomestiš mešanico jajc, smetane in sira, ki so navadno del takšnih pit.
Ni pa vsak hummus enak. Še zdaleč ne. Čeprav so osnovne sestavine skoraj vedno enake (čičerika, tahini oziroma sezamova pasta, olje, limona, česen in začimbe) pa so razlike med kupljenimi namazi ogromne. Iskreno? Nisem še našla takšnega, ki bi mi bil všeč. Res ne. Zares dobrega ima samo nek lokalček sredi Ljubljane, ki hummus dela sam in na njihov toast si z veseljem privoščim. Prepričana sem tudi, da izjemno dober hummus naredijo tudi v restavracijah, kjer je meni temelji na orientalski kuhinji, a te še nikoli nisem obiskala.
Ker sem nad kupljenim vedno razočarana (in verjemi, poskusila sem kar nekaj kozarčkov čičerikinega namaza), si ga naredim kar sama. Vse skupaj je zelo preprosto, sploh če uporabiš že vnaprej kuhano čičeriko (jaz jo vedno kupim v Dm-u, pa tudi Mercatorjeva od njihove blagovne znamke Bio zone ni slaba). Poznavalci bi se sicer križali, saj sami verjetno nikoli ne bi uporabili že kuhanih stročnic. Je pa to zagotovo veliko hitreje, pa tudi lažje, saj je vložena čičerika povsem mehka in se v lepo kremo spremeni tudi, če nimaš najzmoglivejšega blenderja (jaz vse svoje recepte pripravljam s pomočjo sesekljalnika, ki sem ga za manj kot 20 evrov kupila v Lidlu).
Najboljše pri izdelavi domačega hummusa je, da ga lahko popolnoma prilagodim svojemu okusu. Dodam toliko olja, soli in limone kolikor mi je všeč. Enako je s tahinijem in čeprav namazu da bogat in poseben rahlo oreščkast okus, pa ta ni obvezna sestavina. Hummus brez njega je lahko prav tako odličen. S česnom ne pretiravam, saj se mi zdi, da ta pogosto prekrije oksu čičerike. Uporabim ga čisto malo, včasih pa ga tudi popolnoma izpustim. Igram se tudi pri začimbah in zeliščih. Med prvimi poleg soli lahko dodaš še sveže mlet črni poper, mleto kumino, celo ščep kurkume ali koriandra. Zelišča navadno niso del hummusa, jaz pa jih obožujem. Zato svojemu namazu pogosto dodam še ščep suhega origana ali majerona ali pa ga pripravim kar s svežimi zelišči, na primer z baziliko.
Hummus lahko narediš tudi z dodatkom različne zelenjave, na primer pečenega korenja, buče ali rdeče pese. Prav tako pa ni nujno, da je hummus vedno le iz čičerike. Ta, ki sem ga pripravila tokrat, v sebi nima niti zrna omenjene stročnice. Namesto čičerike sem uporabila bel fižol. Tudi tukaj je pomembno, da izbereš tistega, ki ti je všeč. Ker se konzerv če se le da izogibam, tudi fižol kupim v steklenici. Najraje v Muellerju.
Hummus belega fižola ni bil namenjen namazu za kruh (čeprav sem ga testirala ravno s koščkom kruha 😉 ), pač pa kot gnezdece za hrustljavo pečen mladi krompir in sočne češnjeve paradižnike. Oboje, pa tudi sveži lističi bazilike in mojega ljubega majerona, so z domačega vrtička. Takšna poznopoletna večerja je zdrav, hranljiv in beljakovinsko poln obrok, brez mesa ali mlečnih izdelkov. Nekaj, česar bodo tokrat veseli tudi vegani.
Sestavine:
za hummus…
- 125 g odcejenega belega fižola *
- 20 g tahinija (sezamove paste) **
- ščep soli
- 1-2 JŽ limoninega soka
- 1-2 JŽ vode
- 20 ml kvalitetnega oljčnega olja ***
- malce fino naribanega svežega česna ali ščep suhega česna v prahu
za krompirček…
- nekaj manjši, opranih, krtačenih, a neolupljenih krompirjev
- sol
- oljčno olje
za piko na i…
- češnjevi paradižniki
- nekaj zrn vloženega belega fižola
- sol in sveže mlet črn poper
- oljčno olje in limonin sok
- sveža zelišča (bazilika, majeron ali origano)
*bel fižol v slanici in kozarcu sem kupila v Muellerju
**razlika med sezamovimi pasti je ogromna in zaradi svoje izbire ga lahko vzljubiš ali zasovražiš. sama vedno izberem svetel (light) tahini, ki je pripravljen iz oluščenega sezama. Tokrat sem ga prvič kupila v Dm-u in sem nad njim prijetno presenečena. Sploh pa nad ceno, saj nekatere sezamove paste znajo biti kar drage.
*** prisegam na slovensko ekološko oljčno olje Morgan
Postopek:
hummus…
V mikserju zmiksaj fižol, tahini in začimbe z žlico limone in žlico vode. Miksaj toliko časa, da nastane čim bolj enakomerno gladka zmes. Po potrebi misker večkrat ugasni ter s stranic sestavine potisni proti rezilom. Nato postopoma dodajaj olje in ponovno vključi mešalnik, vse dokler ne dobiš povsem gladke kreme. Po potrebi dodaj še žlico limone in/ali vode. Prej seveda poskusi, da vidiš kaj bi tvojemu hummusu bolj ustrezalo. Če želiš da je hummus redkejši, količino tekočih sestavin (olja, vode in limone) nekoliko povečaj.
krompirček…
Pečico ogrej na 220 stopinj.
Krompir potopi v hladno in dobro soljeno vodo. Zavri, nato pa kuhaj le še nekaj minutk, da se malce zmehča. Medtem pekač obloži s peki papirjem ter premaži z oljem. Krompir odcedi in malce popivnaj s papirnato brisačo. Preloži ga na naoljen peki papir ter s tlačilko (ali dnom kozarca) pritisni ob vsak gomolj, da se nekoliko razpoči (kar bo kasneje poskrbelo za prijetno hrustljavost). Krompirček prelij še z nekaj olja in peci toliko časa, da bo pečen in robovi fino hrustljavi.
svoj veganski krožnik sestavi tako…
… da hummus premažeš po krožniku, nanj serviraš še topel hrustljavo pečen krompirček, ga posoliš s solnim cvetom (ali grobo morsko soljo), dodaš češnjeve paradižnike in sveža zelišča, ter začini z nekaj sveže mletega črnega popra. Dodatna žlica ali dve oljčnega olja bo vse skupaj naredilo še slajše, nekaj limoniih kapljic po vrhu pa bo poskrbelo za prijetno svežino in ravno pravšnjo noto kisline.
Hummus je serviran na unikatnem krožniku slovenske keramičarke Nives Ratkajec, ki svoje prelepe storitve ponuja na Etsyju. Tam najdeš pestro paleto različnih krožnikov, skledic, skodelic… pa tudi drugih dekorativnih predmetov, s katerimi lahko opremiš (in polepšaš) svoj dom.
One comment