Mislim, da ni nikogar, ki ne bi imel rad palačink. Naj bodo tanke ali debele, z marmelado, čokolado ali ‘zgolj’ pokapljane z limono in potresene s sladkorjem. Tudi sama si jih večkrat pripravim. Čeprav sem imela nekajletno obdobje, ko palačink sploh nisem jedla. Ne da bi bilo z njimi kaj narobe, preprosto s nanje nisem spomnila ali pa sem raje izbrala kaj drugega. Potem pa so se na jedilnik vrnile. In ne le kot občasen prigrizek, temveč kot stalnica, ki bo zagotovo ostala.
Všeč so mi tako sladke kot slane palačinke. Medtem ko so slane (zelenjavne) lahko bogato polnjene, pa pri sladkih z nadevom ne pretiravam. Poznam ljudi, ki nanje namažejo toliko lešnikovega namaza, da imaš na koncu občutek da ješ le kremo. Takšne niso zame. Prav tako mi ni všeč, če so palačinke presladke. Poznam, oz. vem za nekaj lokalov, kjer strežejo zares nore kombinacije sladkih sestavin, s katerimi opremijo palačinke, tako odznotraj kot na zunaj. Od raznih (močno) presladkih krem, prelivov, čokoladnih koščkov, oreškov pa do različnih drugih posipov. Že pogled na te noro barvite ‘storitve’ me odvrne, da bi kaj takega sploh poskusila. Nekateri so nad njimi noro navdušeni, morda, ne vem, jaz pač nisem.
Si pa palačinke toliko raje naredim sama. Največkrat za zajtrk, čez vikend tudi za dopoldansko malico. Zmes pripravim z eno izmed bolj zdravih mok, bele sploh ne uporabljam. Moje najljubše palačinke so ajdove. Izberem sveže mleto moko iz surove, neobdelane, torej nepražene ajde. Je veliko bolj rahla in okusna, iz nje pa lahko narediš tudi veliko tanjše palačinke kot na primer iz polnovredne. Večinoma tankih palačink ne dečem, saj imam testo preveč rada, da bi ga prekrila z okusi sladkih sestavin, včasih pa si zaželim tudi bolj prefinjene.
V današnje palačinke sem skrila grški jogurt, ki sem mu dodala ščep vanilije v prahu in kanček medu. Za piko na i sem čez belo preprogo položila še nekaj svežih robidnic. Polovico sem jih pretlačila z vilico, nekaj pa pustila kar celih. Vse skupaj sem prelila s kančkom enega najokusnejših medov, kar sem jih poskusila.
Ekološki sivkin je zakon! Jaz sem svoj lonček dobila v darilni Dm-ovi košarici, ki mi jo je podarila prijateljica. Med imam rada, a ga jem res občasno in v manjših količinah. Preveč medu mojemu želodcu ne odgovarja. Lonček podarjenega medu sem tako odprla z rahlim zadržkom, saj sem pričakovala da bo okus sivke premočan in bo med, preden ga bom uspela pojesti, že zastaral. Kar se navadno zgodi. No, mislim, da se ni potrebno bati, ker sivkin med je naravnost odličen. Krasno dopolnjuje hladen kremast in gost jogurt ter sočne robide. Preden sem se palačink lotila, sem ga čeznje pokapljala čisto malo – za vsak slučaj, da si z njim ne bi uničila sobotne malice. No, ko sem zaključila s fotkanjem in se končno posvetila okusom, sem ga napadom na palačinke nanje naložila še nekaj konkretnih žlic. In veš kaj? Trebuh me ni čisto nič bolel 🙂 p.s.: hvala TI za to sladko darilce 😉
Sestavine:
za palačinke…
- 100 g svetle ajdove moke
- ščepec soli
- 1 jajce
- 250 ml radenske
- nekaj kapljic stopljenega kokosovega olja
*ekološko svežo moko kupujem v trgovini Mok’ca. Ne gre za reklamo, trgovino omenjam zato, ker je njihova moka resnično najboljša
za nadev…
- lonček grškega jogurta
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
- sivkin med*
*oziroma svoj najljubši med – akacijev, lipov, kostanjev… Tudi tukaj ne gre za reklamo, a prvo mesto na moje seznamu trenutno zagotovo pripada ekološkemu medu s sivko, ki ga lahko najdeš v DM-u
Postopek:
Za palačinke presej moko, ji dodaj jajce, ščepec soli in radensko. Dobro zmešaj z ročno metlico in pusti, da zmes malce počiva.
Grški jogurt zmešaj s ščepcem prave burbonske vanilije v prahu ter toliko medu, kolikor ti je všeč.
Pred peko palačink zmes ponovno dobro premešaj. Če se je preveč zgostila jo razredči s še malo tekočine.
Speci jih na kokosovem olju, nato pa premaži z jogurtovo kremo ter. Robidnice grobo pretlači z vilico ter dodaj palačinkam. Zavij, pokapljaj še s kančkom (ali malce več;) ) sivkinega meda in uživaj.
