
Končno sem jih dočakala! Prve letošnje slovenske (gorenjske) šparglje! Vem da divji še bolj kot gojeni sodijo med kulinarično poslastico, a meni so slednji ljubši. Prve poganjke sem navadno kupovala na bolje založenih tržnicah, kjer so šopke špargljev najprej dobivali iz primorskih koncev. V zadnjem času prestolnico (in tržnico o kateri govorim) le redko obiščem. Trgovinskih špargljev pa ne kupujem – do sedaj so namreč imeli le španske, italijanske in morda še iz katere druge države uvožene šparglje, šopkov, ki jih ponujajo na stojnici ob zaprašenih cestah pa se izognem v velikem logu. Čeprav so šparglji ena najbolj zdravih vrst zelenjave, pa s smogom prežeti, verjetno več dni prej odrezani, z zdravjem nimajo dosti skupnega.


Danes je 1. maj. In kljub temu, da so trgovine zaprte in tržnice ne obratujejo, sem si priskrbela svoj prvi šopek. V vasi blizu mojega mesta jih vsako leto prodajajo kar v avtomatu. Njihove lastne, domače, odrezane še isti dan. Trenutno je avtomat še dokaj prazen, saj se je sezona gorenjskih špargljev šele začela. Nizke temperature in pomanjkanje sončnih žarkov so pač vplivali tudi na rast ‘zelencev’. A sem prijaznega gospoda poklicala in zagotovil mi je, da do danes vsak en konkreten šopek špargljev zagotovo bo. Zato sem jih kar rezervirala in prav nič ga ni motilo, da sem se ponje oglasila na praznično jutro. Kmetom se samo zahvalimo lahko, ker toliko truda vložijo v pridelavo zdrave domače hrane, ki jo imamo, roko na srce, vsi veliko raje kot tisto, pripeljano iz kilometre oddaljenih držav. Pridno delajo ne glede na to, kater dan v letu je. Nedelje ali prazniki pri njih ne igrajo nobene vloge. Zato – hvala!

Šparglje sem pripravila skupaj s kosom debelejših piščančjih prsi, v omakici iz oljčnega olja, masla in belega vina. Dodala sem še grah, pa na tanke rezine narezane česen ter čisto mlade lističe žajbla, ki sem jih našla na domačem vrtu. Vse skupaj je pripravljeno v eni sami ponvi. Moja najljbuša kuhinjska posoda je emajlirana posoda znamke Riess. Ne le da je izredno kvalitetna in praktično neuničljiva, temveč je hrana zaradi materialov iz katerih je posoda izdelana neverjetno dobrega okusa. V sebi namreč obdži ves okus in verjamem da tudi vsa hranila.
Zraven sem želela speči mlad krompirček, pa ga nikjer nisem našla. V prodaji je samo star krompir, od mladih gomoljev sem našla le Egipčanske. In jih tam tudi pustila – na prodajnih policah okoliških trgovin. Ker pa sem večer prej spekla ogromno svežega kruha (ajdovega z drožmi, ki je moj najljubši), nisem komplicirala in z nekaj kosi zaokrožila tole spomladansko kosilce. Izbira ne bi mogla biti boljša. Vsi sokovi, ki so se na krožniku zlili pod zelenjavo in se skrili radovednim pogledom so prišli na svoj račun, ko se s koščki kruha na koncu kosila zaobjela prav vsako kapljico okusne omakice. S kruhom sem seveda ‘pomazala’ še ponvico – zakaj ne? Greh bi bilo, če bi za seboj pustila zgolj eno kapljico odlične, nežne, oljčno maslene vinske omakice.

Recept je za eno osebo…
Sestavine:
- pol debelejših piščančjih prsi
- 100 -120 g špargljev
- 75 – 85 g zamrznjenega graha
- 1 večji strok česna
- 2 večji žlici oljčnega olja*
- 1 velika žlica masla
- 2 žlici belega vina
- sol in poper
- nekaj svežih žajblevih lističev
*moje najljubše oljčno olje je ekološko olje slovenske oljarne Morgan


Postopek:
Meso osuši s papirnato kuhinjsko brisačko. Iz obeh strani ga posoli ter potersi s sveže mletim črnim poprom.
V ponvici na srednji temperaturi segrej olje s polovico masla. Ko se maslo razstopi in začne malce peniti dodaj meso. Na vsaki strani ga peci približno 10 minut, oziroma dokler se pimrno ne prepeče (odvisno od temperature in debeline mesa).
Meso prestavi na ogret krožnik, pokrij z večjo skledo, da ostane na toplem, v ponev pa dodaj še malo olja in preostanek masla. Ko se maslo zopet prične peniti in dobi rahlo oreškast okus, na maščobo dodaj šparglje ter jih med stalnim mešanjem praži nekaj minutk- le toliko, da se zmehčajo. Nato dodaj lističe česna, mešaj še pol minutke.
Ko česen zadiši, dodaj grah in mešaj nekaj minut, dokler se ta ne skuha (lahko pa grah v vreli vodi na hitro blanširaš že prej, odcediš, ter dodaš k špargljem).
Zelenjavo zalij z nekaj žlicami vina ter dodaj lističe žajbla. Po približno pol minute, ko alkohol izhlapi, v ponev za minuto vrni meso, da se po potrebi primerno ogreje, okusi pa se prepojijo. Po želji in okusi vse skupaj začini še z nekaj sveže mlete soli in črnim poprom.

Kako že pravijo? S tistim vinom s katerim kuhaš, tistega tudi piješ. In ja, brez problema bi si ob slastnem prvomajskem kosilcu lahko privoščila kozarček belega vina, pa si ga nisem. Alkohola namreč ne maram preveč (razen kadar z njim kuham 😉 ), zato pa si veliko raje privoščim osvežilno kombucho. Tokrat Isino, saj je ena mojih najljubših. Sploh kombinacija bazilike in kumaric je neverjetno osvežilna.