Mmmm… kako rada imam ribice! Predvsem morske, še posebej skuše, orade, sardelce in lososa. Tudi tuna ni slaba, sploh fileji, ki jih kupiš v steklenem kozarc. Se pa tu pa tam na krožniku znajde tudi kakšna sladkovodna. Imam to srečo, da je oče že od nekdaj navdušen ribič. Zato so v domači zamrzovani skrinji potočne postrvi vedno na zalogi. Včasih sem jedla le te. Morsko ribo sem si privoščila le občasno, navadno med opletnimi počitnicami, nekje na morju. Še večje sreča pa je, da se je oče v zadnjih nekaj letih navdušil tudi nad morskim ribolovom. Tako gredo s prijatelji približno enkrat na mesec na slovensko obalo, kjer na manjši barki preživijo lep del dneva. Mojih ljubih sardelc žal ne lovi (te celo kupuje, za vabo večjim ribam), občasno pa se vrne domov s skušami, vselej pa s kopico majhnih orad in ribonov. Odlično!
Tako si vsaj enkrat tedensko privoščim ribje kosilce. Navadno spečem celo ribo, včasih se potrudim in si pripravim file – je veliko hitreje pečen, pa še s koščicami se ni treba ubadati, kar je absolutno velik plus 😉
Ne glede na to, ali se odločim za morsko ali sladkovodno ribo, je zraven vselej še kakšna priloga. Sama riba pač ni nasitna. Običajno si preprosto skuham krompir, ga začinim s soljo in oljčnim oljem. Druga najljubša priloga je riž, ne glede na to ali je bel ali rjav. Pripravljen na oljčen olju (tako kot tudi ribice), z vsakič drugačno zelenjavo. Morskim ribam navadno privoščim nekaj popečenega koromača, saj se res lepo ujameta, sicer pa uporabim tisto, kar imam. Poleti je izbire seveda več – sveži paradižniki, paprika, bučke… A, pa še to: zadnjič sem skušo kombinirala s pisano kvinojo s špinačo, čenom in limonino lupinico in recept bom zagotovo kmalu ponovila.
Danes ni bil ne krompir, pa tudi riž ne, niti kvinoja. Zraven fileja večje postrvi sem si pripravila piro. In ker je hladilnik povsem prazen kar se tiče zelenjave, sem pirino ‘rižotko’ pripravila le z nekaj pora, ki sem ga našla v skrinji. Na oljčnem olju sem ga počasi dušila, solila, nato pa čisto na koncu dodala vnaprej kuhano piro.
File postrvi sem prav tako spekla na oljčnem olju. Pečeno ribo sem priložila porovi piri, jo potresla s suhim peteršiljem (čisto malo svežega, kar ga je ostalo na vrtu je čez noč pokrila debela snežna odeja), začinila s soljo, limoninim sokom ter oljčnim oljem.
Vem, da bom po takšne kosilu hitro lačna (morala bi biti bolj pogumna s prilogo), a kaj potem? Bilo je odlično, lahko kosilo. Zelenjave nisem prav nič pogrešala, por je odlično opravil svoje delo. Postrv je bila sočna, rahla in izjemno okusna.
No vidiš… Včasih res ne potrebuješ nič več kot le nekaj sestavin, pa lahko pričaraš okusno in zdravo kosilce, ki je, mimogrede, pripracljeno v manjk kot 15-ih minutah! 😉 In prav fino, da sem prihranila na času, saj me popoldan čaka še nekaj dela v kuhinji (beri: nekaj sladkega za sladico – če kdaj, je ta po ribah nujno potreba ;), peka kruha in kdo ve, morda še zadnjih letošnjih piškotkov. Nato pa sledi kuhanje večerje, za katero že imam eno super idejo! 😉 )