Čeprav riž navadno jem v rižotah, pa je enkraten tudi kot hladna jed. Sploh v solatah. Eno takšnih sem si naredila danes. Prav veliko zelenjave sicer v njej ni, je pa zato bogata z žitom in stročnicami.
Glede riža nimam posebnih zahtev. Všeč mi je tako povsem navaden, bel riž, kot rjav, rdeč in celo divji. Rada kombiniram različne vrste riža, čeprav je malce več dela, saj je vsakega potrebno skuhati posebaj. Seveda če ne želiš da je en ravno pravšnji, medtem ko je drug še trd. Riži imajo namreč čas kuhanja. Rjav in divji riž skoraj vedno prej namočim. Ne le, da je veliko lažje prebavljiv, tudi hitreje je pripravljen.
Kljub temu, da k rižu izredno paše grah ter da je ravno grah tisti, brez katerega ne morem niti pozimi (še dobro, da je zamrznjen enako dober kot svež!), pa se rižu izredno dobro poda tudi leča. Če takšne kombinacije še ne poznaš, ti toplo priporočam, da jo preizkusiš. V preteklosti sem riž kombinirala tako z rdečo, rjavo kot zeleno lečo. S črno še nikoli. Zakaj? Ker je še nikoli nisem kupila. Tokrat sem ji dala priložnost. Dobila sem jo v ekološki trgovinici sredi Lesc, majhne vasice na Gorenjskem, nedaleč stran od Radovlljice. Trgovina je sicer majhna, a izjemno dobro založena. Kadarkoli me pot zanese tam mimo, se vedno ustavim, domov pa prinesem kaj novega. Tokrat črno, belunga lečo.
Leča je stročnica, ki so jo poznali že v kameni dobi. Vsebuje ogromno beljakovin, vlaknin in mineralov. Ravno zaradi beljakovin je izredno priljubljena med vegetarijanci in vegani, ki zaradi pretežno rastlinske in žitne hrane težko zadostijo potrebo po beljakovinah. V kombinaciji z žiti (npr. rižem 😉 ), jajci in mlekom zadovolji vse potrebe po aminokislinah.
Vsebuje velike količine cinka, železa in magnezija ter je pravi mali zaklad B-vitaminov. Uravnava in pospešuje prebavo ter ugodno vpliva na raven krvnega tlaka. Znižuje holesterol, uravnava krvni sladkor ter varuje pred srčno-žilnimi obolenji. Leča krepi delovanje živčnega sistema ter pospešuje nastajanje hormonov. Deluje protirakavo, spodbuja obnovo veznih tkiv ter krepi delovanje imunskega sistema.
In kako jo lahko uporabljaš?
V solatah, rižotah, enolončnicah, namazah, prikuhah… Za idealno in popolno oskrbo z aminokislinami pa priporočam lečin namaz na kruhu in lonček naravnega jogurta. Lečo lahko začiniš z najrazličnejšimi začimbami in zelišči, z različno zelenjavo, mesom, celo ribami. Vode v kateri se kuha ne soli, sicer lahko ostane trda. Je pa priporočljivo, da se leča kuha skupaj z zelišči (npr. lovorjevim listom, timijanom….), saj zelišča preprečujejo kasnejše napenjanje. Prav tako je dobro, da lečo vedno kombiniraš z nekaj c-vitamina (lahko le nekaj kapljicami limoninega soka) – tako bo železo, ki se skriva v majhnih zrnih telo zlahka absorbiralo.
Sicer pa lečo lahko tudi kališ in s tem še povečaš bogastvo beljakovin, vitaminov in mineralov. Pa še kuhati jo ni treba!
Za manjšo skledo riževe solate potrebuješ:
* 25 g rjavega riža
* 15 g divjega riža
* 20 g črne leče (moja je ekološka, iz ljubke bio trgovinice Dobra Misel iz Lesc na Gorenjskem)
* en manjši korenček
* eno manjšo mlado rdečo peso
* pest rukole
* svež peteršilj
* nekaj lističev timijana
* malo drobno narezanega pora
* limonin sok
* olivno olje
* sol in poper
Za nekaj ur v vodi namočiš vse tri glavne sestavine. Rjavi in divji riž ter črno lečo (vsako stvar v svojo skledico). Rižu pri namakanju dodaj sol. Tako preprečiš ,da riž po daljšem namakanju ‘zacveti’. Nato v posebnih kozicah skuhaš oba riža ter lečo. Ohladiš. Rukolo in peteršilj opereš, korenček na hitro pokuhaš. Samo toliko, da se zmehča. Por drobno nasekljaš. Nad soparo skuhaš mlado rdečo peso. Kuhano olupiš in razrežeš. Vse sestavine (z izjemo rukole in rdeče pese) zmešaš, začiniš s soljo in poprom, ter preliješ z olivnim oljem ter limoninim sokom. V skledico naložiš malo rukole, sledi mešanica riža in leče. Nazadnje dodaš koščke rdeče pese (lahko tudi prej, a potem bo zaradi močne pesine barve vsa jed rožnata 😉 )
Postrežeš s kislo smetano*** in rezino limone.
*** če ne uživaš laktoze jo izpusti ali pa nadomesti z rastlinsko