Današnje kosilo je bilo v prvi vrsti zelo preprosto in hitro pripravljeno. Pravzaprav imam takšna kosila najraje. In v zadnjem času je na mojem jedilniku riž dokaj pogosto. Bodisi kot priloga, glavna jed, zakuha v enolončnici… Pa kot riževe testenine ali pita z dodatkom riževe moke.
Že od nekdaj ga imam rada, zadnje čase pa mi, kot rečeno, zelo prija. Obožujem vse vrtse riža. Navadnega belega, belega jasminovega, rjavega, rjavega jasminovega 🙂 Zelo zanimiv je tudi rdeči riž, a bolj kot sam, je okusen v mešanici z drugimi riži – npr. z belim. Nekaj posebnega pa je zagotovo črni, divji riž. Riž, ki pravzaprav sploh ni to za kar se izdaja 🙂 Ja, vsi ki se na to spoznajo, vedo, da je divji riž pravzaprav vrsta vodne trave. Kakorkoli, zame je pač le še ena vrsta riža, ki je prav tako veliko okusnejša, kadar jo kombiniraš z, npr. rjavim rižem.
Tako kot sem storila danes. In prav nič nisem komplicirala. Posebej sem skuhala oba riža, ki sem ju za nekaj ur namočila v vodi, saj se sicer kuhata precej dolgo časa. Če riž namakaš, predlagam, da vodo soliš, saj s tem ohraniš njegovo prvotno obliko, sicer rad ‘zacveti’.
In čeprav je tole kosilce pripravljeno hitro, pa sem zanj umazala kar nekaj posode. Zakaj? Ker sem želela, da so vse sestavine pečene istočasno in tako primerno tople. Pripravila sem si torej tri ponve. Na prvi, žar ponvi, sem popekla šparglje. Zadnjič sem gledala Jamieja (Oliverja seveda 😉 ), ki je rekel, da se šparglji na žaru pečejo brez kakršnekoli maščobe. Le tako lahko razvijejo tisti pravi okus. S kvalitetnim oljem se jih začini šele na krožniku. Sem ga upoštevala 😉 Medtem ko so se pekli šparglji sem v drugi ponvi na hitro popekla nekaj gamberov, ki sem jim dodala malce drobno sesekljanega česna, v tretji pa sem na maščobi na hitro prepražila še stebla špargljev (tisti del, ki je bil že malce slabši), drobno rezano rdečo papriko ter malo mlade čebulice. Malce pred koncem sem vmešala še dobro odcejen kuhan riž (oba) in jed zložila na krožnik. Spodaj riž, čez gamberi, ob strani šparglji. Vse skupaj sem začinila z nekaj kapljicami olivnega olja in limoninega soka (kislina ‘poživi’ tako gamere kot riž in šparglje) ter okrasila s svežim peteršiljem. Še malce soli in sveže mletega črnega popra in je pripravljeno.
To vsekakor ni tipična rižota, zato je tudi nisem poimenovala tako. Prava rižota je namreč kremasta in se z nagibanjem krožnika rahlo premika po njem. Riž se najprej ‘popeče’ na maščobi, toliko da zastekleni, nato pa počasi zaliva z osnovo (zelenjavno, mesno, morsko) in ves čas meša. Ja,prava rižota SE MORA mešati!
Tole pa je le kuhan riž, naknadno malce popečen. Tudi takšnega imam zelo rada. Morda še bolj kot tipično rižoto. Pri kombinaciji rjavega in divjega riža mi je všeč to, da je riž nekoliko trši (razen če ga popolnoma ne razkuhaš) in tako potrebuje malo več ‘žvečenja’ kot beli, ki včasih kar zdrsne po grlu. Gamberi so v tem primeru zgolj dodatek rižu. Kombinacija vseh sestavin pa je zopet nastala po načelu: izprazni hladilnik, uporabi kar imaš 🙂 Na srečo okus zato ni prav nič trpel – še več – podobno kosilo si bom pripravila prav kmalu – a zagotovo s kakšno drugačno kombinacijo sestavin. Morda z mesom ali vmešanimi jajčki. Hmmm… Se že veselim. Kuhanje je igranje! Obožujem to igro!
Živila, ki jih je za ta recept prijazno prispevala ekološka trgovina Kalček:
* divji riž Rapunzel
* rjavi dolgozrnati jasminov riž Rapunzel
