Obožujem kruh! Ne razumem ljudi, ki ga ne jedo, ki se mu izogibajo, češ da ni zdrav ali da redi… Kar niti približno ne drži! Sploh če ga pripraviš sam, iz polnovredne, sveže mlete moke, po možnosti iz ene izmed bližnjih kmetij. Če je kruh narejen brez umetnih dodatkov ter z veliko ljubezni, zagotovo ne more škoditi 😉
Kruh zagotovo je osnovno živilo in tudi pri meni je tako. Ne mini dneva, ko ga ne bi jedla. Pogosto že za zajtrk, še pogosteje je del večerje. Ja, zvečer mi namreč najbolj prija. Navadno s precejšnjo količino surovega masla (ki je, mimogrede, ena mojih največjih razvad 😉 ) na katerega potresem pražen slan sezam (gomashio), nekaj rezin sira, domačo marmelado ali zgolj malce kakava s kokosovim sladkorjem. Kruh na spodnji strani običajno še malce popečem, da fino zahrusta, ali pa si naredim topli sendvič.
Kruha nikoli ne zavržem! To se mi pač zdi nedopustno. Da bi se pokvaril, se mi še ni zgodilo, sploh, ker ga tako hitro zmanjka 😉 Pečem ga večinoma zase, hlebčki so težki okoli 700 gramov. Lahko bi ga hranila v hladilniku (da bi ohranil svežino), a ga navadno narežem na kose, zapakiram v nekaj vrečk (v eno dam približno 100-120 g kruha, kar je ravno prav za en obrok) ter zamrznem. Nato vsak dan sproti vzamem paketek in ga naravno odtajam. Z zamrzovanjem ne zgubi ne na okusu, ne na svežini.
Največkrat (res, skoraj vedno) pečem ajdov kruh. Obožujem okus ajdove moke. Ker je ajdova moka precej težja od navadne, poleg tega pa ne vsebuje glutena, je kruh precej bolj gost od običajnega. A nič zato, meni je namreč še ljubše, da vanj lahko konkretno zagrizem 😉
Tokrat pa sem pekla pirinega. Recept je zelo podoben. In mimogrede, če še nikoli nisi pekel/pekla kruha, ti bo tale zagotovo uspel. Namreč ni bolj enostavnega, hitrega in preverjeno dobrega recepta, kot je recept za ta pirin kruha. Potrebuješ le nekaj sestavin in približno pol ure časa.
Poleg tega dopušča precej svobode – maščoba, ki jo uporabiš je lahko zelo različna – sončnično olje, olivno olje, celo kokosovo olje. Obstajajo tudi recepti, kjer olja ni – zamenja pa ga lonček navadnega jogurta. Te variante še nisem poskusila, prisegam kar na maščobo. Sama kruh najpogosteje pečem z gheejem. Gre za prečiščeno maslo, torej maslo brez beljakovin – po dolgotrajnem kuhanju ostane le 100% maščoba, ki je odporna na visoke temperature, zato je ghee zelo primeren za peko in cvrtje. Poleg tega ima številne, zdravju koristne snovi. Zelo cenjen je v ayurvedi, sicer pa ne gre za noviteto – že naše babice so ga poznale, le da so takemu maslu včasih pravili žonta. V kruh lahko zamešaš različne začimbe (sama navadno v suhi ponvi popražim nekaj kumine, koriandrovih in janeževih semen, jih strem s terilnikom in primešam kruhu). Lahko pa se poigraš tudi z dodatki različnih semen, kot so sezamovo, sončnično ali bučno seme.
Sestavine:
* 500 g pirine moke
* 500 ml radenske
* zavitek vinskega kamna (naravni pecilni prašek oz. nadomestek kvasa)
* dober ščep soli
* nekaj jedilnih žlic stopljenega gheeja (oziroma maščobe po izbiri)
Pečico segreješ na 200 stopinj. Moko zmešaš s soljo in vinskim kamnom. Postopoma dodajaš radensko in maščobo. Testo mešaš s kuhalnico ali jedilno žlico, po želji in okusu mu primešaš začimbe ali semena. Zmes mora biti nekoliko bolj tekoča od običajnega, kvašenega testa. Pekaček obložiš s peki papirjem. Testo mora iz sklede kar ‘zdrsniti’ 🙂 Ne skrbi, kmalu boš dobil-a občutek za pravo konsistenco. Kruh pečeš približno 20-25 minut na 200 do 220 stopinj (čas peke je odvisen od velikosti pekača – če je ožji in višnji seveda potrebuje malce dlje, če je nižji in širši bo kruh pečen hitreje).
Ko je kruh pečen, ga preložiš na rešetko, kjer naj se dobro ohladi. Svež, še rahlo topel kruhek z maslom? Ni boljšega kot to! 🙂
Živila, ki jih je za ta recept prijazno prispevala ekološka trgovina Kalček:
* maslo ‘ghee’ Zdravo življenje
