Kvinoja je taka hecna zadevica 🙂 Sama po sebi je povsem brez okusa. Mogoče malo spominja na kakšne oreščke ali kaj podobnega, pravzaprav ne vem… Kvinoja mi sama po sebi ni všeč. Ima pa eno zelo dobro lastnost…
Karkoli ji dodaš, ji v trenutku izboljšaš okus. In ne samo izboljšaš… Ustvariš izredno okusen obrok. In prav k vsaki stvari se odlično poda.
Najprej so jo kombinirala s čežano in nasekljanimi oreščki za hiter in topel zajtrk. Uporabljala sem jo tudi kot zakuho kremnim zelenjavnim juham. Šele pozneje sem jo vzljubila kot zvezdo glavnih jedi. In od takrat je postala stalnica moje kuhinje.
Vedno jo skuham samo, po navodilih. Posebaj pa pripravim tisto, kar ji bom pozneje primešala. Čeprav jo največkrat jem z različno dušeno zelenjavo, na koncu pa potresem z obilico svežih zelišč , kakšnim dobrim sirom ali praženimi bučnimi semeni, pa je prav tako odlična priloga mesu (če jo skuhaš skupaj z grahom in porom na primer), tokrat pa sem prvič poskusila z gobicami.
Dobila sem namreč nekaj svežih rjavih šampinjonov. Ne gojenih, pač pa tistih pristnih, iz slovenskih gozdov. Ostalo mi je še malo zelene bučke in vse skupaj sem združila v okusno in lahko večerjo.
Na maščobi sem popražila por, dodala gobe, pozneje še malo česna, sol, poper ter malo narezane bučke. Vse to potrebuje le nekaj minut. Malce pred koncem sem dodala timijan in peteršilj ter v jed vmešala vnaprej kuhano kvinojo, na hitro premešala in postregla. Kvinojo sem prelila z nekaj olivnega olja, ki ga naravnost obožujem in z njim čisto na koncu prelivam praktično vse jedi. Sira tokrat nisem imela, čeprav bi še kako dobro pasal. Pa sem si namesto tega postregla z lončkom čvrstega ovčjega jogurta.
2 comments