Pred nekaj leti sem prvič jedla lečo. Kupila sem jo bolj za ‘pokušino’. Glede na to, da je od takrat redno na mojem jedilniu, je opravila test 🙂 Najraje imam rjavo in zeleno lečo, malo manj rdečo. Zelena je nekoliko večja od rjave. Skuha se hitreje in se rada razkuha. Rjava je bolj drobna in tudi bolj čvrsta. Črne leče še nisem poskusila, ko jo bom, javim 😉
Lečo lahko uporabiš v številnih receptih. Na primer kot zakuho v raznih juhah in enolončnicah, prilogo k mesu, celo k rižu. Okusna je v solatah, ali pa kot samostojna jed. Kuhana leča, zabeljena z olivčkom in limono, skupaj z malo soli, popra in svežih (ali suhih) zelišč, je odlična na kosu popečenega kruha. Po vrhu še malo nadrobljene skute ali naribanega sira in hitra malica je pripravljena.
Skuhana je hitro, če res nimaš časa, jo lahko za nekaj ur namočiš in kuhana bo še hitreje. Iz rdeče leče lahko pripraviš okusen pire. O tem kdaj drugič…
Kako jo skuham jaz? Običajno jo namočim, nato sperem in dam kuhati v mrzlo vodo, skupaj z lovorjevim listom. Vode ne solim (tako kot pri nobeni stročnici!). Zelena je kuhana praktično v desetih minutah, rjava morda potrebuje malo več časa, ne pa prav dosti. Čas kuhanja je odvisen od tega ali jo prej namočiš ali ne. Pa tudi ali imaš raje popolnoma mehko ali pa ti je boljše če vanjo lahko vsaj malo ugrizneš. Solim po koncu kuhanja, ko ji dodam tudi olje in limono. Pa skoraj vedno tudi malo suhega timijana.
Tole na sliki je solata iz rdečega radiča in mladih listov blitve (lahko uporabiš špinačo), v pečici popečene sladke jesenske buče (precej začinjene, sicer je presladka ;)), zelene leče ter nadrobljene sirarske (albuminske) skute (lahko uporabiš kravjo, kozjo, ovčjo – jaz sem poskusila že vse in vse so top – vsaka ima drugačen, specifičen okus, tako da poišči takšno, ki ti je najbolj všeč). Solata je prelita z olivnim oljem in limoninim sokom (ki je nujna sestavina vsake lečine jedi!), krasi pa jo še nekaj svežih peteršiljevih lističev. Zraven se odlično prileže kruh kruha. Jaz ga navadno popečem, ker mi je všeč, da je topel ter da hrusta 😉
* * *
Tukaj spodaj, pa prilagam še fotografiji podobne jedi. Gre za drugo vrsto solate (neka pisana, za rezanje – nimam pojma kako se imenuje, neke vrste berivka se mi zdi 😉 skupaj z malo regrata), popečena buča ter seveda leča. Tokrat kaljena. Če se spomnim dovolj zgodaj jo občasno tudi kalim. Tako se povečajo vse hranilne snovi ki so v njej, pa tudi lažje prebavljiva je (prav tako tudi manj napenja, če imaš težave s tem 😉 konec koncev je le stročnica).
Te zanima kako poteka kaljenje? Lečo namočim v vodo, skupaj z malo limone in jo čez noč pustim v kopeli ) Naslednje jutro jo sperem, vrnem v skledico (brez vode), le-to pa prekrijem z prozorno kuhinjsko folijo, ki jo prepikam z vilico (da leča diha). Postavim v omarico in čakam da skali 😉 Potrebuje kakšne dva dni, včasih malo več… Spiram jo dvakrat na dan, da kalčki ne splesnijo. kako hitro bo vskalila je odvisno od temperature v prostoru, vrste leče in še nekaj ostalih pogojev… Aja, kaljena leča ne potrebuje kuhanja, je pa fino, da jo vsaj na hitro blanširaš.
0 comments