Piščanec s koromačem in pomarančo

S tem receptom sem se spogledovala že nekaj časa. Ne vem zakaj, a nekako imam vedno zadržke kadar gre za kombinacijo sadja in mesa. A čisto po nepotrebnem. Poleti sem na primer naredila okusno meso, pečeno skupaj s svežimi domačimi slivami (klik), ki je teknil tudi drugim, bolj v klasične okuse prepričanim, družinskim članom. To sicer ni bila edina kombinacija sadja s živalskimi beljakovinami, je pa zagoto ena redkejših. Ribe na primer, res da pogosto pečem skupaj z rezinami limone in tudi ‘limonin’ piščanec je odličen.

Zato sem se tokrat ‘opogumila’ še za eno kombinacijo citrusov z mesom, tudi tokrat piščančjim. Idejo sem dobila na spletu, a sem ga prikrojila svojemu okusu. Bistvo ostaja enako. Piščanec, skupaj s pomarančami in koromačem. Rezultat? Božansko kosilce 😉

Pred dnevi sem kupila cel paket izredno sočnih ekoloških pomaranč in ravno te so tiste, ki so k današnjemu kosilu prispevale veliko mero okusa. No, ne le pomaranče rezine, za res oksunega piščanca je zagotovo kriva tudi polivka iz oljčnega olja, belega vina, grobozrnate gorčice in seveda pomarančnega soka. Vsem skupaj sem dodala še suh timijan, koromačeva semena, sol in poper, k piščančjim kosom pa položila še nekaj debelih rezin gomolja koromača (oz. janeža).

Koromač naravnost obožujem! Mnogi (žal) ne vedo kako ga uporabljati. Pri meni je na jedilniku vsak dan. Res, čisto vsak dan. No, ali pa vsaj večino dni. Navadno ga narežem na kocke in dodam različnim zelenjavnim rižotam, ki jih običajno jem za večerjo. Prav tako je odličen v juhah, tudi kremnih, pečen pa predvsem kot priloga morskim jedem. Tako kot kuhan ali pečen je odličen tudi surov, na primer v solatah. Je pa res, da ga je potrebno čisto na tanko narezati, najbolje na mandolino, če pa mu dodaš nekaj olja, soli in limoninega soka ter ga v marinadi pustiš nekaj časa stati, je le še boljši.

Res sem prava fenica kvinoje. Če ne verjameš, malo pobrskaj po moji spletni strani, kjer se najde ogromno receptov in idej, kako jo lahko uporabiš. V različnih solatnih skledah, prilogah, kruhu, palačinkah, sladkih zajtrkih in celo v sladicah.

Kot prilogo k mesu ali ribam kvinojo redko uporabljam. Veliko raje imam krompir, testenine, riž, ajdo… Ker sem imela nekaj že kuhane kvinoje, si nisem pripravljala druge priloge in sem uporabila kar njo. Kar hladno sem naložila čez posteljico regrata, pokapljanega z oljem in limono ter začinejnega s ščepcem solnega sveta. Na kvinojo sem nato naložila kose piščanca, zelenjave in pomarančnih rezin, vse skupaj pa pokapljala z vročo marinado, ki je ostala od pečenja. Regrat se je, mimogrede, odlično ujel s slano sladkimi okusi glavne jedi, ki zaradi tega ni bil prav nič (več) grenak.

Glede gorčice. Grobozrnata je po mojem mennju nekaj čisto drugega kot tisti navadni ‘zenf’. Tega nikoli nisem marala in verjetno tudi grobozrnate gorčice ne bi ravno jedla ‘po žlici’, je pa odličen dodatek različnim pečenim jedem. Gorčična semena so tudi zelo zdrava in če izbereš gorčico, pripravljeno brez raznih emulgatorjev, si zadel(a) v polno. Moja je od najboljšega soseda, a tista Premium. Dodan je le bel vinski kis, sol….. brez raznih sulfitov, sulfatov in ne vem česa še vse.

Recept je primeren za 1 osebo, zato po potrebi količine podvoji oz. prilagodi večjemu številu jedcev. Računaj, da za eno osebo potrebuješ 1 večje piščančje bedro oz. en zgornji in en spodnji del bedra.

Sestavine:

  • 1 zgornji kos piščančjega bedra
  • 1 spodnji del piščančjega bedra
  • 35 ml belega vina
  • 2 JŽ olivnega olja za marinado + 2 JŽ olivnega olja za peko mesa
  • 1,5 JŽ sveže iztisnjenega pomarančnega soka
  • 1,5 JŽ sveže iztisnjenega limoninega soka
  • 1 JŽ grobozrnate gorčice
  • 1 čž soli
  • sveže mlet črni poper
  • pol čž suhega timijana
  • 1 čž janeževih semen
  • 1manjši – srednje velik koromač, razrezan na četrtine
  • 1 majhna bela čebula (šalotka), razrezena na četrtina ali šestine
  • nekaj rezin pomaranče *

*kadar kuhaš ali pečeš z celimi, neolupljenimi agrumi ti toplo priporočam da uporabiš ekološko, neškropljeno sadje ali pa sadeže pred uporabo dobro operi v topli vodi, ki si ji dodal(a) žličko sode bikarbone.

Postopek:

Za marinado zmešaj vino, olje, sok pomaranče in limone, gorčico, sol, poper, timijan in janeževa semena.

Pečico segrej na 200 stopinj Celzija.

Segrej ponev in na olju na hitro popeci meso, toliko, da dobi lepo zlato zapečeno barvo. Med peko ga po okusu posoli.

V pekač preloži piščanca ter ga obloži z debelejšimi rezinami koromača. Dodaj čebulo in rezine pomaranče. Vse skupaj prelij s pripravljeno marinado ter oljem, ki je ostal od peke piščanca. Peci približno pol ure oziroma dokler meso ni pečeno, kožica hrustljavo zapečena, marinada pa primerno reducirana.

 

Opomba: Navadno kože od mesa ne jem, a tokrat je bila zgodba povsem drugačna. Kožica je bila namreč izjemno okusna, hrustljava kot dobro začinjen čips 🙂 Kljub temu pa je meso ostalo izredno sočno. Recept, ki ga bom zagotovo še kdaj ponovila!

Pa priloga?

Bolj kot krompir ali testenine se tako pripravljenemu piščancu prilega kakšna dobra kaša. Pa naj bo ajdova, prosena, skromni kus kus ali pa pravilno skuhana kvinoja. Zakaj pravilno? Ker prekuhana, nesprana kvinoja, hitro izgubi na svoji veljavi. Je razmočena in greni. Pravilno kuhana kvinoja je pred obdelavo dobro sprana (s tem odstraniš saponine, ki ji kvarijo okus), kuhana v ravno pravšnji količini vode, po kuhanju je dobro da malce počije in nabrekne ter se tako z vilico enostavno razrahlja v drobna, majcena in okusna zrnca. Najboljše pri njej je, ker sama po sebi nima nekega posebnega okusa. Verjetno se sprašuješ zakaj naj bi potem to bilo dobro. Zato, ker ji lahko dodaš različne sestavine, začimbe in zelišča ter jo vsakič spremeniš v novo, zanimivo jed.

Sama vsak teden skuham velik lonec kvinoje. Navadno pol bele in pol pisane, ki tudi po kuhanju ostane malce ‘al dente’. Kvinojo ohladim, razrahljam ter spravim v hladilnik. Potem pa jo preko tedna uporabim za različne tipe jedi. Za slano varijanto največkrat kot dodatek juham (navadno kremnim) ali pa jo vmešam med vnaprej popečeno zelenjavo, ravno toliko da se pregreje in naredim neke vrste rižoto (kvinoto 🙂 ) – za malce hrustljavosti, jo navadno tik preden s serviranjem potresem še s popečenimi bučnicami –mmmmm.  Tudi na sladko se dobro obnese 😉

 

One comment

Dodaj odgovor