Vesela sem, da imamo doma vrt, na katerem raste veliko različnih vrst zelenjave, predvsem pa sem hvaležna staršem, da zanj tako lepo skrbita. Sama z vrtičkanjem (še) nimam izkušenj, delo raje prepustim njima, sploh mami, z velikim veseljem pa pobiram vse doma pridelane sadove. Žal nimamo tople grede, tudi zemlja ni najbolj optimalna, poleg tega pa še živimo ob robu gozdička, iz katerega na mlado zelenjavico pridejo tudi različne živali, pa vseeno… Nekaj najlepšega je, ko stopiš par korakov stran od hiše in si utrgaš svežo zelenjavo za katero veš, da ni bila škropljena ali skladiščena.
Domači vrtiček pa ‘obratuje’ zgolj v poletnem času, preostal del leta pa se je potrebno znajti kako drugače. Če je le možno v trgovini izberem ekološko zelenjavo, še raje pa ponjo hodim na tržnico. Vedno sem zavidala Ljubljančanom, ki se v sobotah dopoldan odpravijo na osrednjo tržnico, kjer je ponudba zares velika. Včasih sem celo zapeljala do Ljubljane in nakupila, kar sem potrebovala. No, navadno še veliko več, kot sem načrtovala 🙂 Sem se pa v zadnjem letu ali dveh navadila na obisk tržnice v Kranju, kjer ponudba ni tako široka, se pa vseeno dobi veliko sezonske zelenjave. Vedno kupujem le pri eni branjevki. Ne vem zakaj, imam nek dober občutek, zagotovo pa me prepriča tudi prijaznost mladega dekleta ter široka ponudba domačih vrtnin.
Včeraj sem si zopet naredila zalogo solatnic, sladkega krompirja, mlade čebulice, koromača in korenja, vzela pa sem še nekaj cvetače in velik šopek redkvic. Presenečena sem bila, da so jih že imeli (seveda svoje, ne iz dokupa, ne iz tujine). Živahno rožnata zelenjavica je preprosto morala z menoj. Da s svojo barvo in okusom popestri nekaj različnih jedi. Tudi tole slano pito je.
Posebnost pite je zagotovo cvetačna krema, ki sem jo najprej do mehkega dušila, nato pa zmiskala z jogurtom in jajci. Kiš sem napolnila z mlado čebulico ter s cvetačno kremo, s koščki avokada (ja no, ta pač ni slovenski, a se mu preprosto ne morem upreti) ter seveda z redkvicami. Nekaj osnovnih začimb, suhih in svežih zelišč pa za piko na i.
Ker pito vedno pripravim drugače (kar vključuje tako nadev kot testo), sem se s skorjico zopet nekoliko poigrala. Pripravila sem brezglutensko testo, tako kot običajno. Ne iz že pripravljene brezglutenske mešanice, pač pa testo iz mok, ki jih imam doma. Seveda tistih, ki glutena ne vsebujejo. Uporabila sme kombinacijo ajdove ter dveh različnih riževih mok, tapiokino moko in koruzni škrob pa sem dodala zato, ker pomagata pri ‘obdelavi’ testa – da ne razpade in da je krhek in fino hrutljav. Takšen kot pri takšni piti preprosto mora biti.
Ker sira nisem imela (jem namreč le določene vrste in še to zgolj občasno), sem piti dodala kar nekaj žlic gostega ekološkega jogurta ter malce več soli, za katero bi sicer deloma poskrbel že sir.
Tako kot vse slane pite pa tudi za to velja. Dobra je topla, še boljša (vsaj meni) pa popolnoma hladna. In kot tako odlična za službeno malico. Nekaj kosov si zavijem kar v folijo in za okusno in zdravo kosilce ne potrebujem niti pribora. Pito primem kar v roke, tako kot pico, in le še uživam. Brez packarije, brez pranja posod 😉
Sestavine:
za testo…
- 50 g bele riževe moke
- 40 g polnovredne riževe moke
- 40 g ajdove moke
- 40 g tapiokine moke
- 10 g bio koruznega škroba
- 1 čž suhih zelišč (timijan, majeron, origano…)
- večji ščep soli
- 85 g mrzlega masla
- 1 jajce
- 1čž jabolčnega kisa
- malo ledeno mrzle vode (po potrebi)
- 1 beljak (med peko testa)
za nadev…
- 1 mlada čebulica (bel in svetlo zeleni del)
- strok česna
- 125 g cvetače
- 125 ml ovsenega mleka
- 1/3 čž mlete kurkume
- žlička soli
- sveže mlet črni poper
- žlička suhih zelišč
- 65 g gostega kozjega ali grškega jogurta
- 4 jajca
- 1 čž koruznega škroba (neobvezno)
- 1/2 avokada
- šopek redkvic
- sveža zelišča po izbiri (npr peteršilj, majeron…)
- nekaj čž jogurta
Postopek:
testo…
Za testo zmešaj vse suhe sestavine z zelišči. Dodaj na majhne kocke narezano mrzlo maslo ter ga s prsti razdrobi med moko. Dodaj jajce, kis in le toliko mrzle vode, da lahko umestiš testo. Zavij ga v folijo in postavi v hladilnik za toliko časa, da pripraviš nadev.
Na olju nežno poduši mlado čebulico. Ko se zmehča dodaj še pretlačen in/ali nasekljan česen. Cvetačo do mehkega poduši v minimalni količini vode, jo ohladi, nato pa jo skupaj z žlico ali dvema tekočine, v kateri se je kuhala, jogurtom, rastlinskim mlekom ter začimbami zmiksaj v pire. V zmes z ročno metlico vmešaj še jajca in po želji malce škroba.
Testo razvaljaj na pomokanem peki papirju tako, da preko testa položiš še eno plast papirja. S testom napolni pekač s snemljivim dnom (če se strga, nič zato, s prti ga zakrpaj), ga prešpikaj z vilico ter peci 10 minut. Nato notranjost premaži z beljakom in peci še 5 minut, da ta zakrkne in prepreči, da bi nadev testo omočilo.
V predpečeno testo razporedi čebulico in česen ter ju prelij z jajčno zmesjo. Dodaj koščke avokada in rahlo naoljene redkvice. Tu in tam dodaj žlico gostega jogurta ter začini z suhimi zelišči. Peci dokler pita ne dobi lepe barve in jajca ne zakrknejo. Ohladi, razreži, potresi s svežimi zelišči in postrezi.
