Zadnjič mi je prijateljica povedala, kako zelo se je podražil njen naljubši kruh, ki ga že nekaj časa redno kupuje. Čeprav sem precejšen dvig cen zaznala tudi sama, pa o cenah kruha praktično ne vem ničesar. Kruha nisem kupila že več let, saj pečem svojega. Vsak teden dva manjša hlebčka ajdovega kruha z drožmi, ki ga razrežem na rezine in zamrznem ter tako v ‘svežem’ kruhku uživam še ves teden.
Pa sva malo preračunali in čeprav sestavine mojega kruha niso najcenejše (kupujem namreč sveže mleto, ekološko moko iz neobdelanih ajdovih zrn), pa iz zavitka takšne moke lahko pripravim več kruha, kot ga ona za isto ceno dobi v povsem običajni živilski trgovini (torej ne v kakšni prestižni pekarni) in to za kruh, ki razen dobrega okusa nima niti ene dobre lastnosti. Moj kruh vsebuje res le nekaj osnovnih sestavin, medtem ko je ‘njen’ poln različnih industrijskih dodatkov, ki mu dajejo rahlost in ohranjajo svežino. Moj je brez kvasa ter brez glutena (ker takšen mojemu telesu pač bolj odgovarja), njen ni. Če bi izbirala takšnega, bi zagotovo plačala še veliko več.
Pravi, da časa za peko kruha nima. Ali pa da se ji preprosto ne da. Verjamem, da je takšna zgodba marsikoga, pa čeprav se zadnja leta kruh peče v veliko več domovih kot pred leti. Včasih smo poznali zgolj en recept za kruh. Kvašeni, pšenični beli kruh. Nekateri ‘bolj pogumni’ so belo moko začeli mešati s polnozrnatim, jo zamenjali za bolj prijazno pirino moko ter kruhu morda dodali še nekaj semen. Danes smo bolj pogumni in receptov za kruh je ogromno. Vse od zelo enostavnih, takšnih, kjer moko zmešaš z nekaj radenske in vzhajalnega sredstva, čez dobre pol ure pa je hlebček že na mizi – pa do bolj zakompliciranih kruhov, ki fermentirajo tudi po več dni.
Peka kakršnega koli kruha je velik užitek, trud pa poplačan z vonjem sveže pečenega, domačega hlebčka ter seveda okusnega kruha brez nepotrebnih dodatkov. Če v peki kruha nisi vešč/a, zanj res nimaš časa oziroma si ‘prelen/a’, za začetek izberi enega lažjih receptov. Prepričana sem, da ko osvojiš osnove peke kruha (pa naj bo bel ali temen, s pšeničnimi mokami ali takšnimi brez glutena, pripravljen s kvasom, radensko, drožmi ali kakšnim drugim vezivom), kruha ne boš več kupoval/a.
Sama kruh redno pečem. Prej omenjeni ajdov mora biti vedno pri hiši, mi pa včasih prav paše, da ga zamenjam s kakšnim drugim, zanimivim in okusnim kruhkom, pripravljenim iz kombinacije različnih brezglutenskih mok. Danes sem tako uporabila kombinacijo polnovredne riževe, kvinojine in čičerikine moke (mimogrede kvinojine nisem kupovala, pač pa žito zmiksala v prah), dodala sem nekaj tapioke (ki je super zadeva ko gre za brezglutensko peko, saj pomaga, da se pekovski izdelki ne drobijo).
Kruha nisem pripravljala z drožmi, niti s kvasom. Zanj potrebuješ pecilni prašek (ali še bolje, kombinacijo vinskega kamna in sode bikarbone) ter luščine indijskega trpotca. Te v stiku z vdoo želirajo ter ustvarijo gel, ki med seboj lepo poveže vse sestavine. Kruh je zaradi njega tudi bolj rahel in z boljšo teksturo. Trpotec pa je poleg tega tudi najboljši prijatelj zdravega črevesja.
Sestavine:
- 100 g polnovredne riževe moke*
- 100 g čičerikine moke
- 85 g kvinojine moke (oz enaka količina bele kvinoje)*
- 35-40 g tapiokine moke
- 1/2 čž vinskega kamna
- 3/4 čž sode bikarbone
- 1 čž fino mlete soli
- 15 g indijskega trpotca
- 450 ml vode
- slan posip
* sveže mlete moke so resnično najboljšega okusa, hkrati pa z več vitamini in minerali kot tiste, ki že mesece čakajo na prodajni polici. Kvaliteta moke se pri kateremkoli kruhu resnično pozna
** kvinojino moko lahko preprosto pripraviš sam/a, tako da v zrna v zmogljivem mešalniku zmiksaš v čim bolj gladko moko
za slan posip…
- 4 čž belega sezama
- 1 čž črnega sezama
- 1 čž chia semen
- 1/2 čž črne kumine
- 1 čž suhega origana
- groba morska sol
opomba: če nimaš vseh zgoraj naštetih sestavin, manjkajočo preprsto izpusti in jo nadomesti z večjo količine tiste, ki jo imaš. Če nimaš črnega sezama, uporabi malce več belega, črno kumino lahko zamenjaš za sončnična semena ali nasekljane bučnice, chio pa na primer z makom. Prav tako lahko uporabiš tisto zelišče, ki ti najbolj ustreza ali pa ga popolnoma izpustiš.
Postopek:
Pečico segreješ na 175 stopinj Celzija.
Luščine indijskega trpotca preliješ z vodo, takoj premešaš in pustiš stati 10-15 minut. Medtem v večji skledi zmešaš vse suhe sestavine (razen posipa). Torej vse tri moke, vinski kamen, sodo, sol. Sestavine streseš v mikser, priliješ želiran trpotec ter s kljukastim nastavkom gneteš 5-10 minut, da se sestavine enakomerno razporedijo. Na tej točki bo testo še precej pacljivo, zato brez težav dodaš še 2-3 žlice čičerikine moke ter znova vključiš mešalnik. Testo bo še vedno nekoliko pacljivo, a za rahel kruhek bo tako čisto prav. Zmes pretresi na pekač, obložen s peki papirjem. Roke dobro pomokaj ter z dlanmi kar na papirju oblikuj svoj kruhek v okrogel hlebček ali podolgovato štruco. Z ostrim nožkom ga nekajkrat zareži, nato pa potresi s pripravljenim posipom, ter semena z dlanjo rahlo pritisno v kruhek. Peci približno eno uro. Nekje po prvih desetih minutah z nožkom ponovno zareži v narejene zareze v kruhu.
Kruh je pečen ko je lepo zapečen in ob trku s prsti spodnji del kruha rahlo votlo zadoni. * Preden ga razrežeš, ga obvezno popolnoma ohladi, najbolje na rešetki, da zrak kroži tudi pod kruhom in spodnji del kruha zaradi tega ne bo ostal vlažen.
*za optimalno pečen kruh (pravzaprav za vse pečene dobrote), priporočam, da se dobro spoznaš s svojo pečico. Vsaka je namreč drugačna, njeno delovanje pa lahko precej vpliva na končen izdelek
Pa da se še malo vrnem k cenam. Tudi že tako dražja ekološka živila so dvignila svojo ceno. A iz njih pripravljena hrana je še vedno cenejša od končnih kupljenih izdelkov, za katere nikoli ne moreš zares vedeti kaj vse skrivajo v sebi. Seveda bo določen recept drag, če boš zanj nakupil/a ogromno tebi nepoznanih sestavin, ki jih pozneje ne boš nikoli več uporabil/a, če pa iz njih znaš pripraviti še kaj drugega, se nakup kvalitetnih sestavin še vedno precej izplača. Ker je kuharija vse bolj priljubljena, že z nekaj kliki lahko najdeš številne okusne recepte iz praktično katerekoli sestavine, ki si jo zamisliš. Na tebi je le še volja in pogum, da se lotiš česa novega. Seveda če ti je pomembno, kaj daješ vase… Z zdravo prehrano boš na dolgi rok prihranil/a kar nekaj evrov, s katerimi bi sicer moral/a nadoknaditi osiromašeno prehrano in bi romale v roke komu drugemu kot farmaciji.
