Zadnje dni sem bila bolj na veganski hrani. Ne nalašč, pač tako je naneslo. Čez teden sem si za kosila pripravjala predvsem testenine, različne zelenjavne rižote, vege polpete iz kvinoje in leče ter pico iz sladkega krompirja, bogato obloženo z različno zelenjavo – takšna niti sira ne potrebuje. Večerje so bile dokaj podobne. Ob večerih tudi sicer ne jem mesa ali rib, občasno pa si za piko na i kakšni fini zelenjavni kaši spečem še jajce na oko ali pa ga skuham tako, da se rumunjak še rahlo pocedi.
Vegetarijanska hrana mi je všeč, se mi pa zdi pomembno, da je vedno barvita, zanimiva, pestra in dobro uravnotežena. Vseeno pa si ne predstavljam, da bi pri njej vztrajala dlje časa. Zelo rada imam tudi meso, pa čeprav večinoma izbram le različne kose piščančjega mesa. Obožujem ribe (in nekatere morske sadeže), mlečnih izdelkov pa bi zagotovo pojedla več, če ne bi imela intolerance in si jih zato privoščim le občasno. Izbiram kozje, po katerih imam manj težav. Hkrati so mi tudi veliko bolj okusni, pa tudi zdravi so nekoliko bolj od kravjih. Mleka ne pijem, zelo rada pa imam jajca. Pečena, kuhana, v slanih pitah, palačinkah in omletah… Ravno danes zjutraj sem si privoščila eno zares okusno omleto, skupaj s koščki avokada ter doma pečenim ajdovim kruhom. Čez vikend so takšni zajtrki mogoči, čez teden pač ne. Vsaj pri meni odpadejo, saj od doma odhajam med pol šesto in šesto uro in si ob petih zjutraj jajc res še ne pripravljam.
Tudi meso je največkrat rezervirano za konec tedna (čeprav na krožniku pristane tudi tekom tedna). Danes sem si zaželela piščančjih filejev. Zadnja leta imam skoraj rajši meso na kosti, a če fileja ne prepečeš in s tem ne presušiš, če mu privoščiš kakšno fino omakico, si lahko pripraviš zares okusno, predvsem pa hitro kosilo. Izkoščičeno meso ali del mesa, ki kosti nima je namreč pripravljeno veliko hitreje.
Za današnji recept zato nikakor ni potrebno čakati vikenda. Kosilce je namreč pripravljeno izredno hitro. Danes mi je to prišlo še kako prav, saj je bila nedelja zares lepa in sem komaj čakala, da se po kosilu s skodelico kave usedem za hišo in obraz nastavim toplim sončnim žarkom.
Pri nakupu mesa sem dokaj izbirčna. Pomembno mi je od kod izvira in kako je bilo vzrejeno. Zato prisegam na domačo perutnino, ki jo z malce povpraševanja ni tako težko dobiti. Res je malce dražja od mesa, ki ga kupiš v trgovini, a če tega ne ješ vsak dan, te na koncu ne bo prišlo čisto nič dražje, kot če bi vsak dan jedla s hormoni in vodo napolnjene piščance. Boš pa zato lahko brez skrbi užival/a v svojem zrezku, saj ta ne bo le mašilo za lakoto, pač pa povsem zdrav obrok.
Poleg kakovostnega kosa piščančjega fileja, pa danes potrebuješ še nekaj sestavin, zaradi katerih bo ta še okusnejši. Ekološko maslo in zelene olive, svež peteršilj, bio limona (obvezno, saj potrebuješ tudi lupinico), česen in nekaj vina. Jed lahko postrežeš s pečenim ali kuhanim krompirjem, širokimi rezanci ali kupčkom najljubšega riža. Med belimi je moj najljubši jasminov, med rjavimi pa basmati. Izbira je seveda tvoja.
Sestavine:
- 250 g piščančjega mesa (prečno prerezanega na dva enako debela dela)
- sol in sveže mlet črni poper
- nekaj žlic koruznega škroba
- oljčno olje
za omako…
- 1 šalotka
- strok česna
- vsaj 30 g razkoščičeniih in grobo narezanih zelenih oliv
- 50 ml belega vina
- 1-2 JŽ limoninega soka
- žlička naribane bio limonine lupinice
- nekaj rezin limone
- sveže nasekljan peteršilj
- nekaj žlic masla
Postopek:
Dva, približno centimeter do centimeter in pol debela kosa piščančjega fileja dobro obriši, nato ju iz obeh strani natri s soljo in črnim poprom. Če imaš čas, meso pusti približno 30 minut, da se dobro napoji začimb, sicer kar takoj nadaljuj z delom. V globji krožnik vsuj koruzni škrob ter vanj položi meso. Nato ga obrni, in ga z moko prekrij še iz druge strani. Meso s prstoma primi na skrajnem vrhu in ga potresi, da se znebiš odvečne moke (tanek sloj škroba bo za rahlo hrustljavo in okusno skorjico več kot dovolj).
Segrej ponev, vanjo vlij olje ter na vročem iz obeh strani popeci meso. Pazi, da bo dovolj pečen, hkrati pa s peko ne pretiravaj, da bo meso ostalo sočno. Čas peke je odvisen od štedilnika ter debeline piščančjih filejev. Pečeno meso prestavi v globji krožnik in ga ohlapno pokrij z aluminijasto folijo (ali dodatnim krožnikom), da bo ostalo toplo.
Nato v isto ponev prilij še kakšno kapljico olja ter na zmerni temperaturi nežno popraži nasekljano šalotko. Malce pozneje, ko čebulica že postekleni, dodaj olive in drobno sesekljan česen in premešaj, da zadiši. Prilij vino ter povečaj temperaturo. Ko vino zavre, pusti še kakšno minutko, nato temperaturo ponovno znižaj, dodaj pa limonin sok in limonino lupinico. Nežno pogrej. Vmešaj peteršilj, rezine limone in maslo. Dobro premešaj, da dobiš svilnato omako. Poskusi jo ter slanost in kislino prilagodi svojemu okusu. V ponev vrni meso, da se pogreje in da se okusi prepojijo.
Postrezi z rižem, krompirjem, testeninami… S tistim, kar imaš najraje.
Pravijo, da je pomembno kako ješ. Počasi in z užitkom. Predvsem pa z dobrimi občutki. Nikoli takrat, ko si jezen, vznemirjen, ali kadar se ti mudi. In nikoli s slabo vestjo.
Meni dela težava predvsem hitrost, saj se tudi sama ne znam umiriti in si v miru privoščiti obroka. Vem, da obstajajo različni triki, kot so poslušanje mirne glasbe, reznje na manjše koščke in da pribora postaviš na mizo vsakič, ko koček hrane neseš k ustom.
Dobre občutke pa k hrani prinesejo tudi lepi občutki. Inspiracijske misli pomagajo. Današnja je že čisto ‘pomladno’ obarvana, na svoji prečudovii grafiki pa jo je zapisala nadarjena Tamara. Njeno delo si lahko ogledaš na instagramu ali facebooku, najdeš pa jo pod imenom Studiotamaraa.
Njena pa ni le ta luštna ‘slikica’ pač pa tudi moji novi nakupovalni listki (tudi te je oblikovala Tamara). Še vedno se namreč poslužujem zapisa na roko. Ne uporabljam aplikacij ter tako nakupov ne opravljam s telefonom v roki. Ob seznamu si tako lahko zapišeš še kakšen nasvet in misel za (še) lepši dan.
