Pri nas doma nismo nikoli večerjali skupaj. Tudi ko sem bila mlajša ne. Še kosilo smo največkrat jedli ločeno. Že v osnovni šoli, sploh pa v srednji, ko se zaradi različnih urnikov in obveznosti nismo mogli uskladiti. Nedeljska kosila so bila skupna. Večerje tudi ta dan nikoli. Zvečer smo jedli vsak zase, ko in kar mu je pasalo. Navadno je bilo kaj ‘na hitro’ – topli sendvič, namaz na kruhu, mleko s kosmiči ali še raje kakva z na koče natrganim kruhom… Zvečer nismo jedli mesa ali rib ter krompirja, testenin, riža in solat. Morda bi jih, če čez dan ne bi imeli primernega kosila, a je bilo za topel glavni obrok vedno lepo poskrbljeno.
Smo pa (in še vedno imamo) vsako leto skupno božično večerjo. Navadno pečenega piščanca z ali brez nadevom, ter različne priloge. Klasika. A zelo okusno pripravljena, tako da nihče nima nič proti. Spomnim se, da sva si s sestro le enkrat zaželeli nekaj morskega, zato sem nama pripravila rižoto z gamberi, starša pa sta vztrajala pri piščancu.
Za silvestrovo ne kuhamo. Takrat se ‘maže’. Navadno maslo in tatarski biftek na tople, popečene kruhke. Sama tatarca ne maram. Veliko raje imam kaj drugega. Vegansko različico sem pripravila lani (klik), letos ne. Letos bom na prvi dan novega leta na popečen ajdov kruh z drožmi mazala doma pripravljen hummus (ker mi je edino ta zares všeč), obložen z rezinami avokada ter v oljčnem olju vloženimi suhimi paradižniki (kombinacijo sem v zadnjih dneh že večrat preizkusila in je zagotovo vredna ponovitve na prvi dan novega leta). Večer prej pa bo to leto rezerviran za nekaj toplega. Tako ali tako bom doma (kje pa boš ti? 😉 ), zato bo časa za kuho dovolj.
Časa bi bilo dovolj tudi za kakšen bolj zakompliciran recept, a zakaj bi si komplicirali življenje takrat ko to ni potrebno? Enostavno in hitro pripravljeni obroki so lahko prav tako okusni. Kot na primer puranja rulada z nadevom iz pistacij, suhih brusnic in kostanja, ovita v rezine prijetno slanega pršuta. Skupaj z brusnično marmelado, ki poskrbi za sočnost, ki jo nemastno perutninsko meso potrebuje. Pripravila sem jo nekaj dni nazaj in takoj je padla odločitev, da recept ponovim za zadnjo letošnjo večerjo.
Sestavine:
- 1 večji puranji zrezek
- pol manjše bele čebulice
- 1 strok česna
- žlica sesekljanih zelišč (timijana, rožmarina in žajblja)
- 30 g kuhanega kostanja*
- 20 g pistacij
- 15 g suhih brusnic
- 40-45 g kruha**
- sol in sveže mlet črni poper
- oljčno olje
- žlica masla
- dve rezini pršuta
- nekaj žlic brusnične omake***
*kuhan in olupljen kostanj lahko kupiš v vakumski vrečici.
**izberi mehkejši kruh, lahko pšeničični, še bolje pirin. Če si na dieti brez glutena izberi temu primerno vsrto kruha.
**naredi svojo. Lahko iz svežih ali zamrznjenih brusnic po tem receptu (klik) ali pa uporabi brusnični džem. Na nizkem ognju ga skupaj z pomarančnim olupkom pokuhaj, dodaj še lovorjev list, ščepec cimeta, dve nagljevi žbici, malce pomarančnega soka ter rdeče vino. Ko zavre, odstavi in počakaj da se zgosti.
Postopek:
Puranji zrezek vstavi v vrečko ter ga s kuhinjskim kladivom malce potolči, da postane enakomerne, po potrebi tudi malce tanjše debeline.
Pečico segrej na 200 stopinj Celzija.
V ponvi na olju nežno popraži čebulo skupaj s soljo. Med praženjem dodaj nasekljana zelišča. Ko čebula postekleni, vmešaj česen, grobo sesekljane pistacije in kostanj ter na hitro popraži. Dodaj suhe brusnice, na manjše koščke natrgan kruh in premešaj. V ponev vmešaj še maslo in vse skupaj premešaj. Odstavi.
Na zrezek naloži nadev. Nekaj milimetrov robu naj ostane brez njega, da ti med zvijanjem ne uide. Z dlanjo nadev pritisni ob meso, nato zrezek zvij v rulado. Čez njo eno zraven druge položi rezini pršuta. Na večih mestih s kuhinjsko vrvico rulado tesno zaveži. Stranice s pomočjo zobotrebcev čim bolj zaprti, da nadev med peko ne pobegne iz rulade.
Meso preloži na pekač, obložen s peki papirjem. Pokapljaj ga z oljem ter peci približno 20 minut oz. dokler sredinska temperatura ne doseže vsaj okrog 75 stopinj.
Po peki naj meso počiva vsaj 20 minut, nato ga z ostrim nožem pod kotom nareži na več rezin.
Ponudi z brusnično omako. Tako k ruladi kot k omaki se odlično poda preprost pražen krompir.
Krožnik sem ‘sunila’ babici, pribor je kombinacija novega in starega (iz bolšjaka ), kozarec pa iz trgovine Coincasa.