Brusnična omaka ne manjka na nobeni pravi ameriški božični večerji. V vsakem filmu s praznično vsebino jo lahko opaziš. Sama sem jo vedno občudovala. Rubinasto rdečo omako, postreženo s pečenko ali s hrustljavo zapečenim puranom. Tako vabljiva, tako… ‘božična’…
Brusnice imam zelo rada. Svežih pravzaprav še nikoli nisem jedla (zdi se mi, da znajo biti precej kisle), suhe jem redno. Odlične so v pecivih, jutranjih kosmičih, skupaj z oreščki kot odličen prigrizek. Kadar delam jabolčni zavitek, že dolgo rozine menjam za suhe brusnice. Po mojem mnenju je takšen ‘štrudel’ veliko boljši.
Tudi brusnična marmelada je odlična. Všeč mi je, ker ni presladka. Svež polnozrnat kruh, maslo in brusnice – odlično!
Me pa drobne rdeče jagode vedno spominjo na božič. Verjetno ravno zaradi filmov in njihovih tradicionalnih rdečih omak. Te sicer niso stalnica v slovenski praznični kuhinji, pa kaj zato? Kaj vse še ni naše, pa smo tekom let vzeli za svoje?
Brusničo omako sem hotela pripraviti že lansko leto, pa sem idejo pozneje opustila. Letos pa je le prišla na vrsto. Priprava je zelo enostavna in dopušča poljubno izbiro sestavin. Klementine lahko zamenjaš za pomaranče, izbereš rdeče vino po svojem okusu, prilagajaš vrsto in količino sladkorja in cimeta… Moj recept sem si (z rahlimi odstopanji) ‘izposodila’ od Gennara Contalda (to je tisti simpatični starejši moški, učitelj in prijatelj Jamieja Oliverja, s katerim še vedno večkrat skupaj kuhata).
Za brusnično omako potrebuješ:
* 300 g svežih (ali zamrznjenih) brusnic
* 65 g kvalitetnega mehkega rjavega sladkorja
* deciliter in pol rdečega vina (porto, če je možno)
* 2 manjši klementini
* nekaj lovorjevih listov (če imaš možnost, svežih)
* 3 nageljneve žbice
* cimetovo palčko
Postopek:
V kozici na nizki temperaturi rahlo pražiš rjavi sladkor. Ko se začne nekoliko topiti ga zaliješ z vinom, dodaš olupke ter sok dveh manjših klemenin. Ko se med segrevanjem začnejo delati mehurčki, v kozici dodaš tri nageljneve žbice (klinčke), brusnice, nekaj lovorjevih listov (ki jih pred tem nekoliko zmečkaš med prsti, da se razvije aroma) ter cimetovo palčko (prav tako jo pred tem podrgneš med dlanmi). Po želji lahko dodaš še malce mletega cimeta. Ko vse to zavre, znižaš temperaturo in na nizki temperaturi kuhaš še dobrih 15 minut, oziroma do želene gostote.
Še vročo omako napolniš v kozarčke, zapreš in obrneš na glavo, da se naredi neke vrste čep, ki kozarec res dobro zapre. Ohlajene obrneš na glavo in shraniš.
Opomba: brusnično omako lahko pripraviš že nekaj dni pred božično (ai katerokoli drugo) večerjo. Okus bo le še boljši.
Tako pripravljena brusnična omaka je dobra kar nekaj časa. Menda. Ne vem, ker je pri nas izginila že v nekaj dneh 🙂 In mnenja odjemalcev? S puranom je nismo poskusili, v kombinaciji s piščancem ni požela prav velikega navdušenja, toliko bolj pa so bili navdušeni tisti, ki so jo jedli skupaj s pečenko. Sicer pa se omaka odlično (in verjetno najbolje) poda k divjačini. Preverjeno! Sicer (še) ne z domačo različico, pa vseeno…
Omako postrežeš hladno. Poleg kombiniranja z mesom je odlična tudi na kruhu, kot dodatek sirnemu krožniku, v palačinkah ter kot preliv čez razne sladice (npr. tiramisu ali panna cotto). Z njo lahko oplemenitiš jutranje kosmiče z jogurtom, pripraviš odlične, sočne sadne muffine ali pa jo preprosto ješ kar tako – po žlici 😉
Srečno 2015.pdf
Čeprav čestitke ne vidim, vseeno najlepša hvala in želim enako nazaj 😉