Še en recept z melancani. Je pač sezona in treba je izkoristiti vse kar ponuja narava 🙂
Tisti, ki jih obožujem boste veseli novih idej, tisti ki jih ne pa… ja, lahko jim daste priložnost, da vas prepričajo, lahko pa trmasto vztrajate pri preverjenih jedeh 😉
Če nisi za s proseno kašo, sirčkom in pinjolami polnjene melancane in ti kombinacija melancan z ajdo in fižolom ni všeč (oboje najdeš nekaj objav nazaj), te bo morda prepričal recept za pečeno mlado zelenjavo ter črno lečo.
Leča je v tem receptu skorajda nezamenjiva. Lahko bi jo sicer nadomestila čičerika, lahko le kuhana, ali pa prijetno hrustljava, ki postane že po nekaj minutah peke v pečici. Obožujem jo, a danes je na vrsti leča.
Kot verjetno veš, obstaja več vrst te drobne stročnice. Najbolj pogoste so rdeča (ta je tudi najhitreje kuhana, a meni nekako še najmanj ljuba, je pa fina alternativa testu za pizzo), zelena in rjava leča. Zelenih je več vrst, meni najljubša je umbrijska ali pa puyska leča. Všeč mi je ker se se ne razkuha, za razliko od rjave ostane malce na zob. Do danes pa še nisem poskusila črne, oziroma beluga leče. Ta naj bi bila najbolj cenjena, pravijo ji celo veganski kaviar. Tudi ta se ne razkuha, kar je meni super, saj imam veliko raje cela zrneca kot zmečkano prekuhano ‘kašo’.
Je pa tudi tale recept zelo preprost. Tako kot vsi moji. Vsaj upam, da je tako 😉 Hkrati pa hranljiv, zdrav in dostopen. Malce dražja je morda edino leča, če se seveda odločiš za črno, o kateri govorim. Tudi sama je nisem kupila v celem paketu, torej v embalaži, ampak sem ponjo raje odšla v eno izmed trgovin, ki prodajajo zdrave izdelke na rifunzo. Zato da sem jo sploh poskusila, zato ker jo vseeno nisem potrebovala veliko (vsaj za eno osebo ne) ter zato, da sem vsaj tukaj malce prihranila.
Zate ne vem, a sama večino denarja zapravim za hrano. Oziroma za živila, saj veliko raje kot da jem zunaj (čeprav v dobrih restavracijah tudi to sede), kuham doma. Poleti je sicer veliko lažje, saj precej stvari pridemo mami na svojem vrtu, jaz pa (le) pridno pobiram 🙂 Če česa nimamo (kot na primer jajčevcev in korenja, ki nam letos uspeva izredno slabo), pa najraje odhitim k Avšiču v Ljubljano, saj me njihova ekološka zelenjava nikoli ne razočara.
Recept je primeren za eno osebo kot manjša glavna jed ali kot priloga za dve osebi…
Sestavine:
- 175 g korenja
- 150 g melancan
- 150 g mladega krompirja
- čebula
- strok česna (ali dva manjša)
- 1 čž mlete rdeče paprika
- ½ čž kuminih semen
- ščepec kajenskega popra ali suhega čilija (neobvezno)
- oljčno olje
- 50 g (črne beluga) leče
- 1 lovorjev list
- limonina lupinica
- šopek drobno sesekljanega peteršilja
- nekaj listov kodrolistnatega ohrovta (ali rukole, špinače…)
- sok polovice limone
- sol in poper
Postopek:
Pečico grej na 200 stopinj Celzija. Korenje prečno prerezi (na polovico ali četrtino, odvisno od debelosti), čebulo na četrtine, krompir in melancane pa na grižljaj velike kose. V skledici zmešaj olje z začimbami, prelij čez zelenjavo, z rokami premešaj, nato pa vse skupaj razporedi na pekač, obložen s peki papirjem. Peci dobre pol ure do 45 minut (odvisno od pečice), vmes pa nekajkrat premešaj.
Medtem ko se zelenjava peče, skuhaj lečo. Dobro jo speri in pretresi v lonec s hladno vodo. Dodaj lovorjev list, zavri, nato pa znižaj temperature in kuhaj do želene mehkobe. Lečo odcedi, zmešaj z malce limonine lupinice, limoninim sokom ter oljem ter začini s poprom in soljo.
Če se odločiš za ohrovt, liste natrgaj na manjše dele in jih na htro blanširaj v minimalni količini vode, nato dobro odcedi. Rukole ali špinače ni potrebno kuhljati.
Na pekač s pečeno zelenjavo stresi lečo, sesekljan peteršilj, blanširan ohrovt (ali surovo rukolo oz. špinačo) in premešaj. Poskusi in po okusu začini (limona, olje, sol, poper…)
Serviraj vroče, lahko pa tudi hladno. Solata s pečeno zelenjavo se v hladilniku obdrži tudi do nekaj dni.
