Obožujem jutra! Tišino, umirjenost, svež zrak in dober zajtrk! V tem času sem si svoje zajtrke sicer predstavlajla malce drugače – na našem majhnem balkonu. Jutra pa so vse prej kot prijetna – vsaj kar se temperatur tiče. Danes sem se zbudila v deževen in precej hladen dan. V kuhinji je bila še tema, pa ne zaradi zgodnje ure, temveč zaradi temnih oblakov, ki so zasedli praktično vsak kotiček neba.
Zajtrk sem si pripravila že včeraj zvečer, sem si pa zato skuhala veliko skodelico vroče kave. Da se najprej malo pogrejem 🙂
Seveda prav dolgo brez hrane nisem zdržala. Na srečo je bilo vse, kar sem morala narediti le, da sem ga vzela iz police hladilnika in naredila nekaj fotografij. Sivo nebo mi pri tem ni prav nič pomagalo. Kljub temu, da sem dvignila vse žaluzije, prave svetlobe ni bilo. Če sem prižgala luči, pa je bilo vse preveč senc, ki na fotografiji pač ne izpadejo najbolje. Vseeno sem naredila nekaj slik, za primer, če bo zajtrk okusen in bi ga bilo vredno deliti s tabo. In je bil. Okusen namreč! Kakšen bo okus, nisem vedela, saj sem ga delala prvič in čisto po trenutni (no, včerajšnji 😉 ) inspiraciji.
Ker sem ravno kupila nov zavitek polente, sem se odločila, da jo, enkrat za spremembo, pripravim na sladek način. In čeprav je trenutno na voljo precej svežega sadja, se mi zdi, da je suho sadje tisto, ki se k polenti veliko bolje poda.
Spodnji recept velja za eno porcijo. Količine lahko prilagodiš svojim potrebam, uporabiš lahko druge vrste mleka, drugačno sladilo. Vse je stvar okusa. Jaz sem se odločila za naslednjo kombinacijo in in mi žal.
Sestavine:
* 20 g polente
* ščepec himalajske soli
* mandljevo mleko
* žlico kokosovega olja (uporabila sem ekološko kokosovo olje iz spletne trgovine Mana Hrana)
* žlico hojinega medu
* ščep cimeta
* ščep prave vanilije v prahu
* 2 jedilni žlici kokosa
* pest suhega sadja (uporabila sem kombinacijo brusnic, goji jagod, aronije in rakitovca iz spletne trgovine Mana Hrana)
* pest zdrobljenih kakavovih zrn (iz spletne trgvoien Biolandija)
V suhi ponvi sem na nizki temperaturi nekaj časa pražila kokos. V mandljevem mleku in ščepcu soli sem skuhala polento. Malo pred koncem kuhanja, ko je bila že fino gosta in je popila skoraj vso mleko, sem polenti dodala žlico olja, medu in kokosa. Nato je sledilo suho sadje, malce zatem pa še kakavova zrna. Vse skupaj sem dobro premešala in naložila v posodico, ki sem jo premazala z malo kokosove maščobe. po vrhu sem potresla še nekaj suhega sadja, kokosa in kakavovih zrn, ki sem jih prihranila za okras.
Polento sem ohladila, ohlajeno pa postavila v hladilnik.
Posodico sem z oljem premazala zato, ker sem polentino tortico zjutraj želela preložiti na krožnik. Če bi polento nekaj časa pustila na sobni temperaturi, da bi se kokosova maščoba zmehčala, bi jo morda tudi lahko. Ne vem, nisem poskusila. Tortico sem z žličko jedla kar direktno iz posode, v kateri se je hladila.
Takšna sladica povsem zakrije sicer tipični okus polente. Morda je zato krivo že mandljevo mleko, v kateri se je kuhala. Zagotovo pa k tem pripomore tudi kokos (v vseh oblikah), suho sadje in med. Polenta je bila kremasta in tudi topla bi bila zelo okusna. Če imaš zjutraj čas in si želiš topel jutranji obrok, si jo pripravi takrat. Sicer pa je tudi takšna, vnaprej pripravljena zelo okusna. Kakavova zrna pa dodajo tisto piko na i, ki jo potrebuje – malo hrustljavoste ter seveda, čokoladni okus 😉
One comment