Polento jem redko, čeprav je nekako vedno v moji shrambi. Ali pa je tam ravno zato. Ker jo jem redko. Pravzaprav premalokrat, saj je pravzaprav lahko zelo okusna. Seveda je vse odvisno od kombinacij drugih okusov, saj sama po sebi, kuhana zgolj na vodi, pač nim posebnega okusa. Popravek – tudi takšna ima okus, žal in zgolj le po koruzi.
Polento sem včasih, kot majhna resnično sovražila. Kepasta gmota v golažu. tako so jo postregli v vrtcu in ne, niti dotaknila se je nisem (pa sicer nisem bila pretirano izbirčna). Sem jo pa začela pripravljati veliko pozneje, zadnjih nekaj let. Na jedilniku se resda znajde približno dvakrat na leti, a povsem po krivici. Čeprav jo kot prilogo nikoli ne pripravljam, pa je odlična predvsem kot sladek obrok (klik, klik in klik), slan prigrizek (klik in klik), pa tudi kot samostojna jed, celo testo za pito lahko pripraviš z njo (klik). Danes sem naredila enostavno, a okusa polno pito. Za večerjo. Zaželelea sem si pico, pa se mi jo, po pravici, ni ljubilo peči. Zato sem se odločila za hitro pripravljeno polento, ki pa vseeno malce spominja na pizzo. Pečena je v pečici ter obložena z obilico češnjevih paradižnikov, ki v zadnjih dveh tednih pospešeno rastejo na domačem vrtu. In ker je obložena s paradižniki, na moji ‘polenta pici’ ni paradižnikove mezge. Namesto nje je hummus, v katerem je običajno čičeriko zamenjal bel fižol. Tokrat povsem navaden, iz ‘pikse’. Ja, načeloma konzerv ne uporabljam rada, a tu pa tam je potrebno poiskati kakšno bližnjico. Sploh pri stročnicah, ki se sicer znajo kuhati precej dolgo (pa še vedno niso nikoli tako mehke kot konzervirane). Sem se pa potrudila in vseeno kupila ekološki beli fižol. Tako! 🙂
Takole pripravljena polenta je odlična! Kombinacija z belim fižolom, česnom, pečenimi češnjevci, rožmarinom in slanimi olivami je enkratna poletna večerja. Nasitna, zdrava in kljub preprostim sestavinam verjetno malce drugačna.
In čeprav pri kuhanju polente skoraj nikoli ne preskočim radodarnega dodatka masla in/sira, ju tokrat sem. Zato, ker je tudi brez njiju polenta lahko okusna. Hkrati pa še vegetarijanska (in tudi veganska). Recept? Že pišem…
Sestavine:
Za polento…
- 125 g polente
- sol
- zelenjavna osnova (ali voda)
Za hummus…
- 175 g kuhanega belega fižola
- 1 JŽ tahini
- 1 JŽ limone
- 2 JŽ olivnega olja
- 1 čž suhega timijana
- sol
- večji strok česna
- voda – po potrebi
Ter…
- skledica češnjevega paradižnika
- strok česna
- sveže vejice rožmarina
- sol in poper
- kalamata olive
Postopek:
Večji, neolupljen strok česna (ali po želji več strokov) premaži z oljem in peci v pečici na srednji temperaturi dokler se ne zmehča.
Za hummus do gladke kreme zmiksaj bel fižol z oljem, limono, tahinijem, suhim rožmarinom in toliko vode, da je krema mazljiva, a ne preredka. Nato v zmes iztisni še pečen česen ter soli in popraj. Ponovno zmiskaj. Hummus poskusi in prilagodi svojemu okusu (limona, olivno olje, sol..).
Zavri zelenjavno osnovo, znižaj temperaturo in počasi dodajaj polento. Ob stalnem mešanju kuhaj do mehkega (oz. po navodilih z embalaže). Po okusu soli. Kuhano polento prelij v pekač, obložen s peki papirjem in ohladi. Nato jo prestavi na pekač (prav tako obložen s peki papirjem) in peci v ogreti pečici na 175 stopinjah približno 20 minut (čas peke je odvisen od premera polente in s tem tudi njene debeline).
Paradižnike prereži na polovico. Pokapljaj jih z olivnim oljem, dodaj nekaj grobe morske soli in popra. Peci jih približno toliko časa kot polento – lahko tudi malo dlje, odvisno od velikosti paradižnika, debeline rezin in seveda okusa. Nekje na sredini pečenja dodaj še z oljem premazane vejice svežega rožmarina. paradižnike lahko pečeš hkrati s polento, vendar ločeno – bodisi jih daš v manjši pekač bodisi nižje v pečico.
Ko je polenta pečena, jo rahlo ohladi, nato pa premaži s hummusom belega fižola. Obloži s pečenimi paradižniki in rožamrinom ter dodaj še nekaj črnih oliv.