Stročnice so redno na mojem jedilniku. Verjetno še vedno največkrat grah, ki je po mojem mnenju edina zelenjava, ki je enako okusna tako sveža kot zamrznjena (medtem ko se vložen grah pred njima lahko skrije). Zadnja leta veliko kuham tudi z lečo, oziroma lečami. Rjavo,zeleno, rdečo… Rada bi poskusila tudi črno, ki je menda najbolj okusna, a je tudi najdražja. Zaenkrat si je še nisem nabavila, nekoč pa pride na vrsto tudi ona. Fižol je itak super. Stročji predvsem tisti okrogli, ozki. Meni osebno veliko ljubši kot široki, ploščati. Tudi vložen fižol je ok, sploh za kakšno joto. Tam seveda najbolj paše rjav, bel pa je primeren za kaj drugega. Belega imam že nekaj časa v hladilnku, tako da bom iz njega kmalu pripravila kaj novega, še ‘nepreverjenega’ 🙂 Vložen fižol v zrnju pa mi je dober le topel, v solati na primer, mi sploh ne ustreza. Medtem ko je s čičeriko drugače. Čičerika je res top! V juhah, med testeninami, kot falafli (čičerikini polpetki), celo v rižotah. In ja, tudi hladna v solati je nadvse okusna. Včasih suho čičeriko namočim čez noč, naslednji dan pa skuham. Vseeno je čas kuhanja zelo dolg. Poleg tega se nikoli ne more skuhati tako dobro, da bi bila mehka kot tista iz kozarca. In vložena čičerika je krasna bližnjica do številnih okusnih jedi.
Tokrat pa se nisem lotila juhe, testenin, rižote, niti ne solate (po zimi mi solate le redko prijajo – je prehladno 😉 ) ali polpetk. Tokrat sem naredila humus. Po moje seveda 🙂 In kaj je humus? Humus je preprosto čičerikin namaz z različnimi dodatki. Navadno z olivnim oljem, soljo, poprom, po žeji tudi s česnom ter tahinijem (sezamovo pasto). Ker slednje nimam, sem naredila humus takole…
Najprej sem kuhano čičeriko (vloženo) pod tekočo vodo dobro oprala. S pomočjo prstov sem zrna ločila od kožice (ovoja), ki jo obdaja. To sem naredila zato, ker se kožica nikoli ne zmiksa tako dobro, jaz pa sem želela zares gladek in kremast namaz. ‘Olupljeno’ čičeriko sem stresla v ustrezno visoko posodo, ji dodala sol, poper, malo kurkume, mlete rdeče paprike in kajenskega paprika ter nekaj dobro strte kumine. Prilila sem (kar precej) olivnega oja ter nekaj kapljic limone. S paličnim mešalnikom sem čičeriko spremenila v gosto kremasto zmes. Namaz sem naložila v skodeico, prelila še z nekaj olja (uporabila sem kombinacijo olivnega in konopljinega olja), pokapljala z nekaj kapljicami limone ter potresla z rahlo praženim sezamom (belim in črnim).
Namazu po želji lahko dodaš še sveža ali suha zelišča – peteršilj, origano, timijan… Jaz sem jih tokrat izpustila. Sicer pa se navadno odločim za suh origano ali timijan.
Zraven namaza najbolj prija kruh. Sama sem uporabila domač ajdov kruh, ki sem ga iz spodnje strani popekla, da rahlo zahrusta. Uporabiš lahko katerikoli kruh, bel, temen, gost ali ‘zračen’. Seveda pa lahko uporabiš tudi različne krekerje, grisinije, slane piškotke…
Kruh s čičerikinim namazom je super malica. Hranljiva, zdrava, nasitna. Ter malo drugačna od običajne 🙂 Pa dober tek!
0 comments