Sladek krompir izvira iz Južne Amerike, a ga gojijo tudi pri nas. Prvič sem ga poskusila pred nekaj leti, pa mi ni bil všeč. Niti ne vem kako sem ga pripravila, vem pa, da ga po tistem nisem več kupila. Do letos.
V trgovini pač niso imeli nobene druge pametne zelenjave. Običajni krompir pogosto jem, zato sem, ne vem zakaj, ampak avtomatično pograbila nekaj sladkega.
Sladki krompir (sweet potato ali batata) pa pravzaprav sploh ni krompir. Za razliko od običajnega, ne sodi v družino razhudnikov, temveč med slakovke – če ti to ne pove kaj dosti, naj omenim, da so njegovi bližnji sorodniki, sicer prav tako tropskega porekla, pri nas razmeroma razširjeni vzpenjavi vrtni slaki, ki zaradi čudovitih cvetov slovijo kot okrasna rastlina. V nasprotju z njim sladki krompir v zemlji dela obilno zadebeljene, s škrobom bogate gomolje, ki jih pripravljamo podobno kot krompir.
Pečen sladek krompir je tako na primer super priloga, lahko pa tudi predjed, prigrizek, v večjih količinah celo glavna jed. Je zelo okusen, sladek, na zunaj hrustljav, znotraj povsem mehek. Ne potrebuješ veliko dela, krompir pa ne veliko časa.
Moj način priprave je takšen:
‘krompir’ olupim, ga razrežem na večje kose (iz enega krompirja približno na šestite). Čez krompirček prelijem maščobo (jaz ghee, lahko pa tudi olje), potresem z začimbami (ingver, kajenski poper, kurkuma, mleta paprika, sol, poper…karkoli mi pač pride pod roke) ter z žlico čičerikine moke (če je ne uporabljaš, bo navadna povsem ok). Moko presejem skozi cedilo, da na krompirček ne pade v ‘kupčkih’. Zaradi moke bo krompirček še posebno hrustljav.
Z rokami premešam in krompir preložim na pekač, obložen s peki papirjem. Še malo ga’pomokcam’ in dam v pečico. Na 200 stopinj za približno 20 minut. Vmes enkrat ali dvakrat premešam, da se enakomerno zapeče.
Poleg krompirčka se odlično prileže polivka. Krompir je sladek, zato z začimbami nikakor ne skoparim. Da potem ni prehudo (čeprav nikoli ni, ker je znotraj je krmpir še vedno sladek ;)), si naredim omakico, ki vse skupaj prijetno osveži. Uporabiš lahko kislo smetano ali pa jogurt (po želji tudi brez laktoze). Čeprav mi je v tem primeru smetana ljubša, pa sem tokrat izbrala kozji jogurt. Še kapljici kvalitetnega olivnega olja in limone. Omakca ne bi mogla biti preprostejša.
6 comments