Včasih sem jedla večinoma le postrvi. Morske ribe so na vrsto prišle bolj malokrat. Morda tu in tam kakšen oslič, če smo šli na kosilo v restavracijo pa sem največkrat naročila kalamare. Sem jih že poskusila pripraviti doma, pa nikoli niso uspeli tako, kot to uspe pravim šefom. Na morju sem tu pa tam pojedla kakšno orado… In to je bilo to. Zadnja leta, so mi morske ribe (pa ne samo ribe, tudi rakci, mehkušci, itd.) vedno bolj pri srcu. Od morskih rib iz naših morij jih ni čez male luštne sardelce, sicer pa tudi proti skuši nimam popolnoma nič.
Navadno pri peki rib ne kompliciram. Ribo očistim, operem v slani vodi, dobro osušim, preložim na peki papir, prelijem z malo olja. Dodam kakšen stok česna, vejico rožmarina in kolešček limone. Riba nato roma v pečico, kjer se prvo polovico časa peče pokrita z alu folijo(da ohrani sočnost in da ne ‘šprica’ po pečici ;)) , na koncu pa jo odstanim, da se tudi kožica fino zapeče. Solim navadno, ko je že na krožniku.
Tokrat sem se malce poigrala in (prvič!) ribo filetirala. Mislila sem, da je precej težje, pa sploh ni. Vem, da ni tako lepo, kot filetirane ribe, ki jih ponudijo v restavracijah, ampak za prvič več kot odlično 😉 Itak je pa važen okus, kajne? 😉 Sicer pa ribe tokrat nisem pekla v pečici, ampak sem jo lepo popekla kar v ponvici. Kožo sem rahlo potresla z moko, da je bila bolj hrustljava. Najprej sem file na vročo naoljeno ponev položila s kožo navzdol, pri čemer sem jo z kuhalnico pritiskala ob podlago, da se file ni ukrivil, nato sem jo za nekaj minut še obrnila na drugo stran.
Skuša ima precej močnih koščic, kot nekakšne igle so. Vse te koščice sem odstanila s posebno pinceto. Polovica ribe (torej en file) je bil skoraj popolnoma brez koščic, medtem ko sem se pri drugem kar malce ‘namatrala’ 🙂 Ampak je bilo vredno. Z užitkom je pojesti ribo tako, da jo le režeš in no, daješ v usta 😉 Brez nenehne pazljivosti, kje boš našel kakšno koščico. Super!
Skušo sem postregla na kuhanem stročjem fižolu, zraven pa ponudila še krompirjevo solato. Nič posebnega ni bila, zato si tudi ni zaslužila mesta na fotografiji 😉 Preprosto kuhan in olupljen krompir, soljen, malce popran, prelit z mešanico masla in olivnega olja ter le nekaj kapljicami limone. Pa malce peteršilja. Za okus in barvni kontrast 😉