Dedek ima vikend na Dolenjskem. In le kakšen vikend bi bil, če ne bi imel vinograda? 😉 Torej imamo grozdja (pa tudi cvička ;)) na pretek. Tudi doma imamo malo grozdja. Bolj za okras (in senco nad mizo za poletne piknike 😉 ). A meni je to grozdje najboljše!
Ker moram vedno narediti nekaj ‘po svoje’, ga pač ne moram jesti le samega, ampak ga kominiram z eno mojo najljubših živil. Ajdovim kruhom. Ter nadrobljeno albuminsko skuto (ki je veliko bolj sočna od tiste običajne, puste skute). Grozdje sem prerezala na pol, odstranila peške (ja vem, malo zamudno, izberi raje grozdje brez njih!), ga prelila s stopljenim kokosovim oljem, mu dodala malo soli in popra. ja, res -soli in popra! 🙂 V pečici sem ga nekoliko pogrela, naložila na kruh s skuto ter potresla z nasekljano (neslano) pistacijo. Odlično. A grozdje bi lahko pustila v pečici še dlje časa… Zato sem postopek ponovila.
Tokrat grozdja nisem prepolovila, peške sem pustila notri. Sem bila preveč lačna in se mi ni zdelo vredno izgubljati časa 😉 Pa saj so majhne in čisto lahko prebavljive 😉 (Je pa bolje brez njih, priznam.)
Tokrat sem pistacijo izpustila. Sem pa dodala vejico rožmarina. Včasih so se mi kombinacije sladko-slano zdele nenavadne, danes ne več… Ker včasih ščep soli na sladki stvari naredi res tisto piko na i. Grozdje je že tako sladko, ko pride iz pečice, je še bolj. Zato prav kliče po nekaj zrn soli in popra. Saj veste, tudi v kakav je vedno vredno dati ščep soli. Tako se njegov okus še bolj okrepi.
