Linški piškoti. Decembrska klasika. Pri nas se pečejo vsako leto, tam malo pred božičem. Masleni pšenični piškoti, polnjeni z marmelado. Največkrat domačo, slivovo. Včasih jih naredim jaz, najpogosteje pa zanje poskrbi moja mami. Ker sama pač raje ustvarjam kaj malce bolj ‘ne tako tradicionalnega’. Obožujem okusne sladke in hkrati tudi zdrave prigrizke. Običajno so brez glutena, sladkor pa nadomesti kakšno drug, bolj ‘prijazno’ sladilo.
Linški piškoti so verjetno eni najbolj poznanih. T.i. sendvič piškoti, v katerih so v zgornjem piškotu izsekane tri majhni krogci (očesca). Vsaj tako izgledajo tisti pravi, originalni. Naši domači imajo običajno samo eno ‘luknjo’, pa je ta zato malce večja in navadno sploh ni okrogla. Že uf, kar nekaj let nazaj, sem kupila modelček ljubke malo zvezdice, ki vse od takrat vsako leto, vsaj v decembru, v linških piškotih opravi svoje delo. Obvezno moram kupiti še kakšno obliko. Dve različni mini rožici sem si tokrat izposodila od sodelovke (hvala Nataša!), ker mojo zvezdico pač uporabljam že leta in je prav, da si malce spočije. Ker ja, tudi sama se danes naredila linške piškote. A seveda! ne povsem običajne.
Čeprav niso ne brez glutena, laktoze in/ali sladkorja, pa so vseeno malce bolj zdravi. Predvsem zato, ker sem namesto bele pšenične uporabila pirino moko (fino, ne polnozrnato), dodala pa sem ji še nekaj matche.
Poznaš matcho? Gre za zelo kvaliteten japonski zeleni čaj v prahu, znan po svojih številnih pozitivnih učinkih. Matcho si tu pa tam privoščim bolj kot napitek (v topli skodelici riževega napitka), tokrat pa sem jo uporabila predvsem zato, da bi z njo obarvala testo. In to je bilo še kako zeleno (glej spodnjo sliko). A žal le pred peko… Matcha se je nato iz živahno zelene barve spremenila v pusto sivo rjavo. Škoda. So pa, v zagovor, v živo vseeno videti malce bolj zeleni 🙂 Aja, pa še to – če namesto rahlo rjavkaste pirine moke uporabiš belo, bodo zagotovo živahnejši.
Ne vem katere barve tebe spominjajo na božič, a mene zagotovo kombinacija bele, zelene in rdeče. In takšni so (no, naj bi vsaj bili) tile piškotki. Linški so navadno polnjeni z marmelado (ki jo tu pa tam zamenja tudi čokoladni namaz, čeprav to potem niso več tisti pravi linški), v svoji tokratni različici pa ni le en namaz, temveč kar dva!
Seveda se lahko odločiš le za enega, a dvojni namaz, pomeni dvojni užitek 😉 Marmeladni piškoti so odličen prigrizek k skodelici čaja, dvojni pa, sploh če jih napolniš malce bolj pogumno, lahko nadomestijo manjšo sladico.
Piškote sem najprej premazala s preprosto kremo iz bele čokolade, nato pa še z odišavljeno brusnično marmelado. Te nisem kuhala sama, sem jo kar kupila. Za malce več božičnega okusa, pa sem vanjo vmešala malce cimeta in sveže naribane pomarančne lupinice.
Pri maslu nisem skoparila. Uporabila sem ga točno toliko, kot pri domačih, že preverjenih klasičnih linških piškotih. Je pa res, da ‘naši’ piškoti že v principu ne vsebujejo tako velikih količin masla, kot sem jih zasledila v nekaterih drugih receptih…
Sem bila pa vseeno veliko bolj ‘pridna’ pri uporabi sladkorja. Navaden bel kristalni sladkor je zamenjal ksilitol. V piškotih sem uporabila kristalnega, za posip pa, seveda, mletega.
Iz omenjenih sestavin sem naredila približno 70 piškotov oz. 35 piškotnih ‘sendvičev’….
Sestavine:
Za piškote…
- 240 g bele pirine moke
- 15 g matcha čaja
- 2 čž pecilnega praška (cca 7 g)
- 100 g brezovega sladkorja (ksilitola)
- ščepec soli
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
- 125 g masla
- 1 jajce
Za čokoladno kremo…
- 150 g bele čokolade
- 75 ml sladke smetane
Za marmelado…
- 125 g brusnične marmelade
- žlička cimeta v prahu (oz. po okusu)
- sveže naribana pomarančna lupinica (po okusu)
Postopek:
V skledi zmešaš presajeno moko z vsemi ostalimi suhimi sestavinami. V sredini narediš jamico in vanjo ubiješ jajce ter razrežeš mrzlo maslo. Gneteš toliko časa, da se maslo primerno razstopi in poveže v testo. Iz testa narediš kepo, jo rahlo sploščiš, zaviješ v prozorno kuhinjsko folijo ter za vsaj pol ure postaviš v hladilnik.
Medtem pripraviš marmelado in čokoladno kremo. Marmelado preprosto oplemenitiš s cimetom in dišečo ter sočno pomarančno lupinico in dobro premešaš. Poskusiš in po okusu dopolniš.
Belo čokolado nalomiš na majhne košče in jo streseš v posodico. Smetano v manjši kozici toliko časa počasi segrevaš, da začne rahlo brbotati. Nato z njo preliješ čokolado, posodico pokriješ s krožnikom ter pustiš približno pol minute da se čokolada nekoliko razstopi. Nato jo z ročno metlico premešaš do gladke mase. Pustiš da se zgosti in se lotiš piškotov.
Testo razdeliš na več delov (zaradi lažjega valjanja). Previdno sploščiš ter ga na pomokani površini tanko razvaljaš. Po potrebi dodajaš moko (na začetku jo bo potrebno malce več, potem vse manj). Za lažje valjanje testo lahko razvaljaš skozi prozorno folijo (postaviš jo na testo in valjaš preko folije). Z modelčkom izsekaš poljubne oblike. Polovici narediš še luknjico. Ostanek testa zgneteš in razvaljaš dokler ne porabiš vsega testa.
Piškote sproti polagaš na pekač, obložen s peki papirjem in pečeš približno 8-10 minut (na začetku malce več, naslednje ‘runde’ bodo zaradi močno ogrete pečice pečene hitreje). Piškote ohladiš na rešetki.
Polovico piškotov (z luknjami) potreseš z mletim sladkorjem (ksilitolom). Nepreluknjane piškote pa premažeš s kremo bele čokolade, na katero daš še žličko marmelade. Dvojno premazan piškot pokriješ s posladkanim piškotom.
