Zadnji dnevi so bili tako zelo lepi. Sončni in topli. Ne vem zakaj jih nisem bolj izkoristila in bila več zunaj, na svežem zraku. Verjetno zato, ker sem bila kar nekaj časa na meji da obležim, saj se res nisem počutila najbolje. Še sedaj nisem povsem ok, a mislim, da gre počasi na bolje. Zaradi nekoliko slabšega počutja sem se torej zadrževala v hiši (čeprav bi bilo morda bolje, da bi bila zunaj), a po pravici mi je najbolj prijalo poležavanje na kavču ob TV-ju, ki ga sicer nikoli ne gledam sredi popoldneva. Je pa tudi res, da večino tistih najlepših trenutkov dneva tudi sicer zamudim. V službi sem še pred svetlobo, ko pridem domov pa navadno hitim s kosilom in preden pojem se sonce že skoraj skrije. No ne povsem. Na svežem zraku spijem vsaj še kavico (ki pravzaprav ni prava kava, a to zdaj ni pomembno), ki si jo po kosilu vedno privoščim in tako mi je v preteklih dneh uspelo ulovila vsaj nekaj sončnih žarkov.
Vremenska napoved za prihodnji teden ostaja podobna, zato obljubim, da se bom potrudila in bolje izkoristila letošnje indijansko poletje. Še kako dobro vem, kako dolga je zima, saj sem ena tistih, ki jih vedno zebe in moje telo je vsaj do meseca maja v poplnem krču. Nič kaj prijetno.
Tik pred oknom prostora, kjer preživem večino dopoldanskega časa je krasno drevo! Spodnji listi krošnje so zeleni, nato prehajajo v rumene, oranžne pa vse do rdeče barve. Zaradi sončnih žarkov listje kar zažari in kadar potrebujem trenutek da napolnim baterije, odprem okno, vdihnem svež zrak in pogled na ‘moje’ drevo , ki mi takoj nariše nasmeh na obraz.
Prav tako me po prihodu domov vsak dan znova razveseli naš majhen domač sadovnjak. Že sliva, češnja in jablane so lepe, kaj šele marelica! Ta je vsako jesen najlepša. Listi so čudovitih marelično – rdečastih barv. Na žalost je čas za marelice že mimo, a tudi jesen s seboj prinaša slastne plodove živahno oranžnih barv – buče!
To, da testenine sodijo v hitro in nezdravo hrano vsekakor ne drži. Če jih ješ vsak dan, prisegaš le na takšne iz bele moke, po možnosti prekuhane in potopljene v reko smetanove omake, prejšnji stavek ne velja. Testenine so lahko tudi zelo zdrava izbira, tako za kosilo kot za večerjo.
V moji shrambi je vedno nekaj različnih. Običajno so to ajdove in riževe testenine. Včasih navadne, včasih pa so že v testu kakšni okusni dodatki, zaradi katerih so še okusnejše. Najraje imam peresnike, občasno pripravim tudi svederce, rezance in seveda špagete.
Zadnjič pa sem kupila prav posebne testenine. Tako po obliki kot po okusu. Imenujejo se caserecce, točnega slovenskega izraza zanje pa pravzaprav ne poznam. Ponekod sem zasledila, da jih poimenujejo fuži, čeprav se mi zdi, da to za takšno obliko testenin ni čisto pravi izraz. Ne vem, morda pa se motim. Če se kdo spozna na pasto, naj se javi in me popravi 😉
Kakorkoli, všeč mi je bila oblika mojih novih testenin, saj so ravno prav velike in nekoliko drugačne od običajnih. Čeprav lahko v enaki obliki kupiš testenine iz povsem navadnega testa (pšenične in/ali jajčne torej), pa so te moje sploh nekaj posebnega. Italijanske znamka Felicia izdeluje testenine iz rumene leče. zato so testenine tudi brezglutenske, pa še ekološke so. Super kajne? 😉
Tokrat sem jih skuhala prvič. Seveda sem jih nekaj poskusila takoj ko so bile gotove, saj me je zanimal njihov okus brez ostalih dodatkov. Pozneje sem jim dodala še nekaj goste bučne omake (domače seveda, recept sledi). Ob tako prekrite testenine sem servirala še nekaj krhljev v pečici pečene buče (kuhana buča mi sploh ni všeč, zato jo, mimogrede, skoraj vedno pečem le v pečici). A ker je meso buč precej sladko sem na krožnik dodala še v olju vložene ter na soncu sušene slane paradižnike (priporočam znamko Alnatura, ti so najboljši!), v pečici pečeno rdečo čebulico ter pa nekaj na hitro dušenega kodrolistnatega ohrovta. Le nekaj sestavin za odlično in pravo jesensko večerja!
Spodnji recept velja za lažji obrok ene osebe. Po potrebi količine povečaj, razmerja med njimi pa ti vseeno ni potrebno loviti do potankosti. Naj ti recept služi kot ideja, pri pripravi pa se zanesi na svoj okus.
Sestavine:
- 75 g testenin
- cca. 300 g buče maslenke
- 1 večji strok česna
- 25 ml mandljevega mleka (ali kateregakoli drugega rastlinskega napitka)
- 1 rdeča čebulica
- 8 polovičk v oljčno olje vloženega, na soncu sušenega paradižnika
- vejica kodrolistnatega ohrovta
- sol in poper
- svež timijan
- oljčno olje
Postopek:
Bučo nareži na krhlje, soli in dodaj vejico svežega timijana. na krhlje nareži tudi čebulo ter ju skupaj z večjim strokom česna pokapljaj z oljem. Zelenjavo peci v ogreti pečici na 200 stopinjah. Čebula bo pečena hitreje kot buča, tudi česen se bo zmehčal prej, zato ju takrat preloži na krožnik, bučo pa peci še toliko časa, da se zmehča tudi ona (preveri z nožkom, ped peko pa krhlje vsaj enkrat obrni).
Medtem skuhaj testenine. Kuhane (naj bodo al dente-torej na zob) odcedi in pokapljaj z oljčnim oljem, da se ne sprimejo.
Približno polovici zmehčane buče odstrani lupino, jo stresi v mikserček in skupaj z olupljenim česnom in mlekom zmiksaj v gosto kremo. Preizkusi in dopolni po okusu – morda malce soli (lahko pa tudi kakšne ostrejše začimbe kot so mlet suh čili, kajenski poper, mlet česen…). Če želiš redkejšo omako dodaj več tekočine.
V kozici z nekaj vode poduši narezane ohrovtove liste, suhe paradižnike pa nareži na poljubno velike kose.
V ponvico kani nekaj olja, dodaj testenine in nekaj žlic omake. Vse skupaj nežno segrej.
Krožnik premaži s preostankom bučne kreme, nanjo pa položi krhlje buče (te ni potrebno lupiti!). Testenine serviraj na krožnik, postopoma pa dodajaj še ostale sestavine. Pečeno čebulico, suhe paradižnike in ohrovtove lističe. Zaključi z nekaj soli in popra ter dodaj nekaj svežih timijanovih listkov.