Sem velika ljubiteljica hrustljavih jedi. Res, najraje bi ves čas bi nekaj grizljala. Ko sem bila mlajša sem imela obdobje, ko sem skoraj vsak dan izpraznila vrečko t.i. slanega mixa. Saj poznaš mešanico hrustljavih prestic in majhnih krekerjev različnih oblik? No, to je to 🙂 S smokiji sem imela že zelo zgodaj zelo slabo izkušnjo in jih zato ne maram, medtem ko čips sicer jem, a si ga kupim res redko, morda enkrat na leto. V osnovni šoli sem sicer rada grizljala tistega, z okusom rdeče paprike, zdaj pa, če slučajno posežem po njem, najraje izberem povsem navadnega, a vseeno dobrega, saj čips ni čips. med seboj se namreč močno razlikujejo, tako po debelini kot po okusu.
Nekaj let pozneje, natančneje v srednji šoli, sem imela fazo grisinijev. Takrat so se prvič pojavile dolge žitove kruhove palčke. Veliko bolj zdrava alternativa slanemu mixu kajne? Najraje sem imela polnozrnate z oljčnim oljem. Tudi ti so postali skorajda vsakodnevna praksa. Navadno na avtobusu, na poti domov. Z njim sem se vozila vsaj eno uro, povsem dovolj časa, da sem uspešno izpraznila paket debelih hrustljavih palčk.
Krekerji pa so še ena podobna zadeva, ki fino hrusta. Seveda jih lahko kupiš, pa tudi dragi niso. A tisti, cenovno ugodni hrustki so navadno polni soli in številnih aditivov. Glavni sestavini sta običajno bela moka in hidrogenizirana maščoba. Maščoba, ki je precej škodljiva in ki bi se jo vsi morali izogibati.
Da ne bo pomote, proti maščobi nimam popolnoma nič. Nasprotno. Zdi se mi, da jo telo še kako potrebuje in razne diete, ki omejujejo vnos maščob, so po mojem mnjenju povsem zgrešene. Seveda pa morajo biti maščobe zdrave. In te ni težko dobiti. Oljčno olje (pa tudi številna druga, npr. laneno, konopljino, avokadovo olje…), oreščki mastne morske ribe, avokado in semena.
Ravno semena pa so osnova krekerjev ‘višje kategorije’. Tistih, bolj zdravih vrst hrustljavih kruhovkov. Večina ekoloških jih vsebuje kar precej, a so zaradi takšnih sestavin precej dražji.
Zelo enostavno pa krekerje narediš doma. Najlepše od vsega je, da lahko uporabiš katerokoli moko želiš, izbereš semena (ali jih po želji pripraviš tudi brez njih), začimbe, zelišča, celo kakšno zelenjavo lahko vtihotapiš vanje. Doma narejeni krekerji so zagotovo najblj zdrava opcija saj točni veš kaj je v njih, poleg tega pa so občutno cenejši kot kupljeni.
Tiste res zdrave krekerje lahko pripraviš s pomočjo dehitriratorja. To je poseben aparat, ki živila s pomočjo toplega zraka na zelo nizki temperaturi (res!!!) počasi segreva in osuši (dehidrira) in tako v sestavinah ohrani vsa hranila, vitamine in minerale. Strogi presnojedci zagotov to zadevico zagotovo dobro poznajo. A mašinca je draga. Jaz je nimam, niti ne čutim potrebe po njej. Svoje krekerje spečem v pečici. Četudi se zaradi višjih temperatur nekaj snovi ‘uniči’, so krekerji še vedno velikoooo bolj zdravi od industrijskih, predvsem pa cenejši.
Na tej strani lahko najdeš že kar nekaj različnih vrst hrustljavih kruhkov. Tokrat sem zanje uporabila dve moki, proseno in ovseno. Obe sta certificirano brezglutenski, kupila pa sem jih v ljubljanskem Kalčku. Če imaš res dober mikser lahko iz prosene kaše in običajnih kosmičev kar sam(a) narediš moki, tako, da sestavini fino zmelješ, a rezultat verjetno vseeno ne bo povsem enak.
Krekerjem sem tokrat dodala mak, preprosto zato, ker ga še nikoli nisem, pa tudi, ker ga imam že nekaj časa doma, pa ga sicer ne uporabljam. Brez soli in tekočine (vode in olja) ni šlo, da so hrustki malce narasli, hkrati pa so bolj krhki in vseeno ne pretrdi (treba je pazit na zobke) pa še kanček pecilnega praška. Ekološkega 😉
Če se torej držiš kakšne stroke diete, in ti prigrizki niti ne padejo na pamet, je to rešitev zase. Zdravi, okusni, krhki mali kruhki iz povsem naravnih in celo ekoloških sestavin!
Za pripravo ne potrebuješ mešalnika in le pol urce časa, nič več. Pa še to vključuje pripravo in peko. Nekaj časa je potrebnega še za hlajenje (priznam, vsaj nekaj jih pojem še toplih), saj se s hlajenjem na zraku še nekoliko učvrstijo in postanejo bolj hrustljavi. Krekerji so brez glutena in primerni tudi za vegane, saj ne vsebujejo jajc, masla ali drugih mlečnih izdelkov. Niso pretrdi, so rahli, krhki in ravno prav slani.
In kam s hrustki? Normaln, lahko jih grizljaš kar tako ali pa ponudiš s kakšno fino omakico (hummusom na primer!) ali kremno juhico. Obložiš jih lahko z rezinami sira (ali ponudiš skupaj s kockami običajnega ali mehkejšega, mazlivega trikot sira), nanje namažeš pretlačen in začinjen avokado ali kakšno dobro in zdravo paštetko 😉
Sestavine:
- 130 g prosene moke
- 130 g ovsene moke (po potrebi brezglutenske)
- 50 g makovih zrn
- 0,5 čž fino mlete soli
- 1 čž bio pecilnega praška
- 145 ml tople vode
- 75 ml oljčnega olja
+ groba morska sol
Postopek:
Pečico segrej na 200 stopinj Celzija.
V skledo presej obe moki, vmešaj mak, sol in pecilni prašek. V lončku zemšjš vodo z oljem in mešanico dodaj suhim sestavinam. Premešaj, na koncu si lahko pomagaš z rokami tako, da testo na hitro zamesiš, nato pa ga položiš na kos peki papirja.
Testo z dlanjo nekoliko splošči, čezenj postavi še en kos peki papirja in ga med papirjama razvaljaj. Debelina testa naj bo okoli dveh milimetrov.
Z ostrim nožem ali koleščkov za testo ga razrežeš na poljubno velike kvadrate, pravokotnike ali trikotnike. Krekerje postopoma polagaj na pekač, obložen s svežim papirjem. Vsakega z vilico nekajkrat prebodi nato pa v ogreti pečic peci približno 15 minut, lahko tudi nekoliko dlje.
Pečene hrustke ohladi na rešetki.
Pa še to: če maka ne maraš ali pa ti gre na živce, ker se rad nekoliko zatika med zobe, brez težav uporabiš kakšna druga semena. Sezamovi bi bili odlični! Poigraš se lahko tudi z drugimi začimbami (poper, kajenski poper, kumina, koriander…) in/ali suhimi zelišči (origano, timijan, rožmarin, majeron…). Naj bodo po tvojem okusu!