Vedno sem mislila, da gobe rastejo le v dežju. Oziroma po dežju. Malo dežja je pred dnevi resda bilo, sicer pa je letošnja jesen suha pa tudi topla (vroča pravzaprav). A gobe vseeno so. In teh ni malo. Jurčki rastejo kot nori! Kar je všeč predvsem mojemu očetu, strastnemu gobarju.
Nobeden od domačih ni pretiran ljubitelj gob. Morda jaz še najbolj. Prisegam na jurčke, dežnikarice (marele) in skromne luštne lisičke. Pogosteje sicer jem šampinjone. Gozdni so najboljši, a jih le redko dobim (nabiram jih ne – pač nisem ‘gobarka’) zato večinoma kupim kar gojene šampinjone. Sveže, bele, še raje pa rjave.
A takrat ko nas naši gozdnički razveseljujejo s svojimi dobrotami, to izkoristim. Medtem ko se doma jedo le gobe z jajci (občasno pa tudi kot priloga mesu, a res le občasno) in se večino gob bodisi posuši bodisi vloži (in kasneje podari), si sama jurčke, lisičke in marele pripravim tudi kako drugače. Kuhane v kremni juhi ali enolončnici (kot je na primer današnja), dušene v omaki, kot prilogo nežnim piščančjim prsim, pečene (obvezno na visoki tempertauri!) kot dodatek rižotam, testeninam, njokom… Na žaru pečeni jurčki so najboljši na brusketi, marele pa kar ‘poham’. Dokaj klasičen način, vem, a jaz to vseeno naredim malce drugače. Na bolj zdravi maščobi, s polnovredno moko ter dodatkom raznih začimb, suhih zelišč in drobnih semen (o tem morda kdaj drugič).
Danes pa kot omenjeno recept za zelo zelo enostavno juhico. Pravzaprav neke vrste enolončnico, za katero potrebuješ le tri glavne sestavine. Krompir, čičeriko in seveda gobe – naj tokrat zasijejo jurčki! Ta preprosta juha je dokaz in potreditev, da je včasih manj res več.
‘Skromno’ predjed pa sem kljub vsemu nadgradila z nečim prav posebnim. Nekaj kapljic oljčnega olja zaokroži skoraj vsako mojo jed, od testenin do raznih kaš in rižot. Tudi juhe, seveda, a tokrat sem namesto običajnega oljčnega olja dodala nekaj olja z okusom tartufov. Zadnje čase namreč uporabljam olja Morgan, ki so zares kvalitetna. Ekološko pridelana v slovenski Istri in večkrat nagrajena. Že nekaj časa imam doma tudi olje tartufov, pa ga še nisem uspela poskusiti. Tartufov pravzaprav sploh še nikkoli nisem jedla, zato me je še toliko bolj zanimal kakšen je okus olja. Čeprav ga ni potrebno uporabljati zgolj na gobjih jedeh, pa sem vedela, da bo za današnji recept prava izbira. Glede na to, da je sezona gob na vrhuncu sumim, da mi bo olje v naslednjih dneh prišlo še kako prav!
Za 2 osebi…
Sestavine:
- 100 g kuhane čičerike
- 225 g olupljenega, na kocke narezanega krompirja
- 150 g jurčkov
- 1 strok drobno sesekljanega česna
- 1 čž drobno sesekljanega svežega rožmarina
- 1 čž sesekljanega peteršilja
- sol in poper
- oljčno olje
+oljčno olje z okusom tartufov (neobvezno)
Postopek:
Jurčke (izberi manjše) očisti in nareži na rezine. Krompir olupi in narezi na kocke. Vloženo čieriko dobro splakni.
Na olju na nežnem ognju popraži fino nasekljan rožmarin in česen, dodaj gobe in krompir ter premešaj. nekaj minut še malce praži, nato dodaj sol in pper (po okusu) in zalij z vodo. * Kuhaj toliko časa, dokler se krompir ne skuha. Dodaj čičeriko, jkuhaj še kakšno minuto ali dve.
Juho potresi s svežim peteršiljem, po potrebi dodaj malce popra in soli in vse skupaj pokapljaj z nekaj kapljicami oljčnega olja. Če je takšen z okusom tartufov, še toliko bolje!
*uporabi toliko vode kolikor gosto juho želiš jesti. Osebno so mi gostejše ljubše, zato sem prilila le toliko vode, da je pokrila krompir in gobe.
