Ni nekaj najlepšega, ko greš lahko na domač vrt in sproti nabereš zelenjavo? Pisano in svežo, omamno dišečo, polno vitaminov, predvsem pa neškropljeno zelenjavo. Če te možnosti nimaš, priporočam obisk tržnice, kjer je zelenjava zagotovo kakovostnejša od trgovinske (pa čeprav na pogled ne tako zelo lepo popolna).
Če ne škropiš, gnojiš in nisi ravno največji strokovnjak, na domačih vrtičkih vsako leto ne uspeva najbolje čisto vse. Tako smo pred leti imeli ogromno stročjega fižola, letos ga je bolj malo – dež mu očitno odgovarja bolj kot vročina. Lani so v celem poletju morda zrasle tri bučke, letos so ponorele! Hvalabogu, ker jih obožujem! Praktično vsak dan (in to že od začetka poletja pa vse do danes) jih moram dnevno pobirati. Če tega ne storim, me naslednji dan čaka že, za moj okus, povsem prevelika bučka. Veliko raje imam mlade, tja do 20 centimetrov dolge hrustljave in čvrtse zelene bučke kot pa tiste velike, polne semen. Če kakšno slučajno zamudim ali zgrešim, jih seveda vseeno porabim – prepolovim jih, izdolbem semena, napolnim z zelenjavo, mesom, sirom ali razžvrkljanimi jajci (oziroma kombinacijo omenjenih sestavin) ter zapečem v pečici.
Enako se dogaja s sadjem. V domačem sadovnjaku je precej jablan, okoli hiše pa sta še dve marelici, dve slivi in dve češnji, en velik rdeč ribez in en manjši črni ribez. No, pa tudi malo grozdja imamo. Pravzaprav povsem dovolj, ker še tega komaj pojemo 😉 Z veseljem bi imela še kakšno hruško, bolj kot to pa maline – te naravnost obožujem in čeprav vsako leto posadimo kakšno novo sadiko, se maline na naši zemlji žal nočejo ‘prijeti’.
Pri sadju je torej zgodba podobna kot na vrtu. Lani na primer, je bilo le par češenj, tudi sliv ni bilo kaj dosti. Smo pa imeli precej marelic, medtem ko letos, pazi to, le eno samo! Sem se pa zato najedla domačih češenj (hrustljavk, ki so daleč najboljše), trenutno jabolka kar letijo z dreves, sliv pa je tudi toliko da ne vemo več kam z njimi. Posledica? Peka ‘štrudljev’ in pit vsak vikend. Jabolčnih, slivovih ali mešanih. Recepti so klasični, tu pa tam, pa seveda prija kolač nekoliko drugačne vrste, pa čeprav spet z jabolki in slivami.
In recept za ta kolač je zapisan spodaj. Kolač je poln sami zdravih in okusnih sestavin. Testo je mešanica treh različnih mok (mandljeve, ajdove in ovsene) in ker je ovsena narejena iz brezglutenskih kosmičev, je sladica brez glutena. Za sočnost in rahlost v testu poskrbijo maslo, jajca ter naribano jabolko, za sladkorbo pa javorjev sirup. Na vrhu sadje – jabolka in slive, seveda. Zraven kolača se izredno lepo poda kepica sladoleda, a ker sladoleda pri nas hitro zmanjka in ga v nedeljo popoldan pač ni bilo moč kupiti, je njegovo vlogo prevzel kremast naravno jogurt. Seveda malce začinjen 😉 Vse podrobnosti pa sledijo…
Sestavine:
Suhe sestavine…
- 100 g ovsenih kosmičev, zmletih v moko (ali kupljene ovsene moke, po želji brezglutenske)
- 100 g mandljeve moke
- 100 g ajdove moke (ali pirine, a potem kolač ne bo brez glutena)
- 1,5 čž pecilnega praška
- 1 čž cimeta
- 0,5 čž suhega ingverja
- ščep soli
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
Mokre sestavine…
- 100 g bio masla sobne temperature
- 125 ml javorjevega sirupa (ali medu)
- 1 jabolko
- 180 ml bio naravnega probiotičnega jogurta
- 3 jajca (po možnosti ekološka)
Ter še…
- jabolko ali dva, narezana na tanke rezine
- nekaj sliv, narezanih na četrtine ali šestine (odvisno od velikosti)
- dve žlici stopljenega masla
- cimet
Za jogurt…
- 125 ml jogurta
- nekaj naribanega svežega ingverja (lahko uporabiš tudi suhega, torej v prahu)
- javorjev sirup (ali med)
- limonin sok
Postopek:
Pečico ogrej na 180 stopinj, pekač premaži z maslom * ter obloži s peki papirjem** (ki ga prav tako rahlo premaži z maslom).
V večji skledi zmešaj vse tri moke ter dodaj še vse ostale suhe sestavine. Premešaj in postavi na stran.
Maslo razreži na manjše kocke, stresi v električni mešalnik in med stepanjem dodajaj javorjev sirup. Ko se lepo penasto vmeša, dodaj rumenjake ter jogurt in zmiksaj, da se vse sestavine združijo. V zmes naribaj eno jabolko, premešaj in postavi na stran.
Z ročnim mešalnikom stepi beljake v sneg.
V suhe sestavine nežno vmešaj masleno mšanico, nato še beljake. Res rahlo, da ohraniš zračnost. Z zmesjo napolni pekač, z žlico poravnaj, ter na vrh položi na tanke krhlje narezana jabolka in slive. Rahlo jih potisni v zmes, sadje premaži s stopljenim maslom ter potresi s cimetom.
Peci približno 45 minut oziroma dokler zobotrebček po vbodu v kolač ne ostane suh.
Sladico s pomočjo peki papirja prestavi na rešetko in ko se rahlo ohladi ga odstrani. Preden kolač razrežeš ga popolnoma ohladi.
Medtem pa (po želji, neobvezno) lahko začiniš še lonček jogurta. Dodaš mu ingver, limonin sok in javorjev sirup, vse po okusu. Sproti poskušaj in dopolni tako, da ti bo kar najbolj všeč.
Ohlajen sadni kolač po želji potresi s sladokrjem ter serviraj z jogurtom (ali kepico sladoleda 😉 )
* maslo pod peki pšapirjem ni nujno, sama pa to skoraj vedno naredim, saj se tako papir na pekač lepo zalepi.
**peki papir naj gleda iz pekača. Tako boš kolač po peki z lahkoto vzel(a) iz njega in ga kar čim prej ohladil(a) na rešetki (kar med hlajenjem prepreči nabiranje vlage)
Mene pa zanima ali mandljevo moko lahko menjam s pirino oz. Ovseno? Hvala 🙂
Sama sem delala po zgoraj napisanem receptu, zato ti ne morem zagotoviti, da bo rezultat enak. Mandljeva moka je nekoliko težja in vsebuje več maščob kot pirina ali ovsena. Ker pira vsebuje gluten in je lažja, bolj zračna, mislim, da bi bil kolač okusen tudi s to izbiro. Morda bi morala le prilagoditi količino moke… Poskusi jo dozirati po občutku in javi kako ti bo uspelo 😉