Recept za slane muffine sem našla na spletu in je povzet po eni izmed kuharskih knjig, ki bi jih z veseljem imela v svoji zbirki, pa čeprav nikoli ne kuham po receptu iz knjig. So pa lahko v velik navdih. Recepta sem se z navdušenjem lotila takoj, ko sem imela malce časa. Sestavine za zeliščke kolačke namreč vsebujeo vse moje najljubše sestavine. Nekoliko sem ga seveda prilagodila svojemu okusu ter sestavinam, ki sem jih imela na voljo. S končnim rezultatom sem zelo zadovoljna. Muffini so zelo okusni. S prijetnim okusom svežih zimskih zelišč, sočnostjo bučnega pireja, slanostjo sojine omake in prijento hrustljavo kvinojino skorjico. So brezglutenski in ker ne vsebujejo ne jajc ne mlečnih izdelkov tudi veganski.
Muffini so polni jesenskih okusov in ker so dobri tako topli kot hladni si jih lahko privoščiš tako za današnjo večerjo (skupaj z eno izmed krmenih juh, ki jih najdeš na tej strani, morda lisičkino (klik) ali juho iz pastinaka (klik)? ), s skodelico vročega čaja pa še za jutrišnji zajtrk ter skupaj z manjšo solato iz radiča, avokada in čičerike za službeno malico.
Količina: 6 kolačkov
Sestavine:
- 1 JŽ mletih lanenih semen
- 30 ml riževega mleka (ali drugega nesladkanega rastlinskega napitka)
- 30 ml kokosovega ali olivnega olja
- pol nasekljane rdeče čebulice
- nekaj nasekljanih svežih žajblovih lističev
- vejica nasekljanega rožmarina
- nekaj vejic svežega timijana
- ščep soli
- 1 JŽ olja (za dušenje čebule in zelišč)
- 75 g moke iz rjavega riža (ali pirine, ajdove…)
- 1 čž vinskega kamna (ali pecilnega praška)
- ščep sode bikarbone
- 200 g pireja zimske buče
- 90 ml vode
- 1čž jabolčnega kisa
- 1 čž tamarija (ali sojine omake)*
- 20 g pisane kvinoje (mešanica bele, rdeče in črne kvinoje)
- voda za kuhanje kvinoje
- ščepec soli
*tamari je pravzaprav vrsta sojine omake. Vsebuje le sojo (navadno ekološko), sol in vodo, medtem ko sojine omake vsebujejo še druge dodatke, pogosto tudi pšenico. Če mora biti tvoja prehrana res povsem brez glutena (v primeru celiakije), ti priporočam, da se odločiš za tamari. Sicer je dražji, je pa kvalitetnejši, po mojem mnenju pa je omaka tudi veliko okusnejša.
Postopek:
Priprava kvinoje:
Kvinojo čez noč namoči (neobvezno), nato jo dobro speri in skuhaj v primerni količini vode. Kuhano pokrij in ko se ogladi jo z vilico razrahljaj.
Priprava bučnega pireja:
Buči odtrani semena, jo razreži na kocke in sopari. ko se zmehča, odstrani lupino in jo z vilico pretlači v pire.
Priprava čebule:
Na žlici olja na srednji temperaturi rahlo prepraži čebulo. Dodaj nasekljana sveža zelišča in sol ter na nizki temperaturi vse skupaj duši še nekaj minut. Odstavi.
Ko pripraviš vse zgoraj našteto, pa…
Ogrej pečico na 180 stopinj Celzija. Moko zmešaj s pecilnim praškom in sodo bikarbono. Mleto leneno seme (laneno moko) zmešaj z rastlinskim napitkom in počakaj, da se zgosti in nekoliko ‘želira’.
Bučni pire zmešaj z vodo, jabolčnim kisom in sojino omako. Dodaj olje (če uporabljaš kokosovo ga prej stopi) in ponovno premešaj. Nato v skledo, skozi cedilo, pretresi pripravljeno moko. dobro zmešaj. Z žlico rahl oin enakomerno vmešaj še cca. 2/3 kvinoje in čebulo z zelišči.
Maso razporedi v pekač za muffine. Na vrh vsakega kolačka daj nekaj preostale kvinoje iz jo z hrbtno stranjo čajne žličke nežno pritisni na zmes.
Muffine peci približno 40 – 45 minut.
Rahlo jih ohladi na rešetki. Ponudi jih kot prilogo (ali nadomestek kruha) vroči kremni juhi ali pa ohlajene pospravi v hladilnik, kjer zlahka zdržijo vsaj dva dni.
In kot je pri meni že kar nekako v navadi – recept ni le nekoliko drugačna ideja za, v tem primeru, prigrizek, mali kolački so bombice zdravja. Kvinoja je resnično eno izmed superživil. Vsebuje vse potrebne aminokisline, ki jih premore le malokatero drugo živilo. Zimkse buče so polne vitaminov, mineralov in zdravih ogljikovih hidratov, hkrati pa polne vlaknin. Riževa moka pa je prijetna sprememba običajni izbiri mletih žit. Laneno seme je bogato z omega 3 maščobnimi kislinami, hkrati pa je preprosta in lahko dostopna (beri: ugodna) alternativa za jajca. In čeprav najpogosteje uporabljam ajdovo moko, jo tokrat namenoma nisem. Če v tvoji shrambi ni ne prve ne druge, predlagam, da se odločiš za polnovredno pšenično ali pirino moko (v tem primeru kolački pač ne bodo brezglutenski).
Če ti je okus zimskih buč všeč, ti za konec ponujam še nekaj meni najljubših receptov, kjer jih lahko uporabiš. Sicer pa so mi še daleč najboljše preprosto narezane na krhlje ali kockice in počasi pečene v pečici. Takšne uporabljam kot prilogo pečenemu piščancu, kot dodatek rižotam ali grenkim zimskim solatam (skupaj z rezinami dobro zrelega avokada, kuhano čičeriko in solatnim prelivom iz tahinija, olivnega olja, limoninega soka in soli)…
- jesenski riž z masleno bučo (klik)
- brezglutenski bučni njoki z lisičkami (klik)
- ajdova kaša z bučo, suhimi paradižniki in čičeriko (klik) ali ajda šampinjoni in bučo (klik)
- koruzna lazanja z bučo, belim fižolom in špinačo (klik)
- pisana kvinoja s pečeno bučo, brusnicami in pistacijo (klik)
- riževi zvitki s kozjim sirom, polnjeni s skuto, blitvo in bučnim pirejem (klik)
