Prijetno začinjena zelenjavna ponev s kokosovim mlekom

Enolončnice so ene izmed jedi, ki na fotografiji nekako nikoli ne izgledajo tako lično. A ker njihov okus prekaša marsikatero drugo jed, si morda ravno zato zaslužijo, da kljub vsemu zasijejo na spletni strani povsem povprečne amaterske kuharice, ki takšne jedi nadvse obožuje! 😉 Sploh jeseni in pozimi, ko se temperature hitro spustijo in bolj kot kadarkoli prijajo jedi ‘na žlico’. Danes je zagotovo bil tak dan!

Moje enolončnice so čisto vsakič drugačne. Nimam recepta, ki bi se ga držala, saj sem prepričana, da je ravno to ena izmed jedi, kjer brez skrbi lahko prisluhneš svoji intuiciji. Izbor sestavin naj bo po tvojem okusu, poskusi se le sprostiti in vsaj ko gre za tako vrsto jedi, malce poeksperimentirati. Če izmereš živila, ki jih imaš rad(a), praktično ne moreš zgrešiti.

Mojim enolončnicam je skupno eno – vedno vsebujejo ogromno raznovrstne zelenjave, navadno takšne, ki jo imam pri roki. Sezonske in domače, če se le da. Zelenjavo včasih skuham na sopari, da ostane še malce ‘na zob’, spet drugič jo dušim povsem do mehkega. Čeprav naj bi s tem izgubila na svoji vrednosti, pa mi že skoraj razkuhana zelenjava vsaj na želodec izjemno paše. Je nekakšen balzam. Tako za telo kot za dušo.

Zelenjavo nato kombiniram z različnimi žitaricami. Najraje imam ajdo in riž, včasih pa enolončnicam dodam piro ali ješprenj. Proso in kvinoja, ki ju sicer obožujem in redno uporabljam, sta pri meni rezervirani za kremne juhe. Kot zakuha namesto ribane kaše na primer. V enolončnicah mi nekako ne ustrezata najbolje, kar pa ne pomeni, da se ti ni treba odločiti ravno zanju.

Velikokorat si naredim zgolj vegetarijanske ‘obare’, a takrat poskrbim, da vseeno dobim vsaj nekaj beljakovin. S stročnicami je to dokaj enostavno. Sploh, ker jih imam zelo rada. Tako so krožniki polni leče, graha, stročjega fižola, čičerike… Sicer pa so zelo okusne tudi enolončnice, v katerih se znajdejo koščki nežno kuhanega piščančjega mesa ali ribe. Mmmm… Skratka, možnosti in kombinacij je ogromno.

Tako kot je ogromno tudi začimb in zelišč, ki poskrbijo za polnost okusov. Poleti so v ospredju sveža zelišča, pozimi suha. In vedno drugačna. Vse bolj mi je všeč okus majerona, sploh kadar so v igri stročnice. Začimbe so še ena stvar, s katerimi se rada igram. Sol je itak obvezna (priznam, z njo vedno malce pretiravam), vse ostalo po občutku in trenutnemu navdihu. Kurkuma, mleta paprika, ingver… Pa kumina, koriander ali le skromen sveže mlet črni poper.

Orientalski okusi so mi precej blizu. Ne maram preveč pekočih in začinjenih jedi, malce pa. Sploh pozimi, saj tako prijetno pogrejejo. In če jih kombiniraš z jogurtom ali kokosovim mlekom, sploh ni panike! Ta dva začimbe prijetno omilita, hkrati pa poskrbita za svileno strukturo in gosto kremasto omakico. Ne maram namreč ‘vodenih’ juh… Veliko raje vidim, da je v ospredju večja količina zelenjave, vode pa le toliko, da vse skupaj ohranja prijetno toplo.

Zdaj pa h Curryju – začimbi in istoimenski jedi. Curry-ji so res ena krasna zadevica. Receptov zanje je ogromno. In če se ti v restavracijah morda zdijo premočni, curry poskusi narediti doma. Če misliš da je težko in da za pravo mešanico okusov potrebuješ 1001 začimbo, ni treba da je tako! Z že pripravljeno mešanico je vse veliko lažje!

Mešanico začimb sem pred časom dobila v malce skriti, a bogato obloženi ekološki trgovinici v središču Kranja. Tako kot tudi kokosovo olje in rjavi riž, ki sem ju potrebovala za tole jed. Sploh nisem vedela da trgovina obstaja, a zdaj ko vem, se bom tja verjetno še velikokrat vrnila. Imenuje se Bio točka (klik) in se nahaja na Savski cesti. Njihova ponudba je resnično velika, cene pa, v primerjavi z ostalimi tovrstnimi trgovinami, nizke. Pravi raj zame!

V trgovini mi je mešanica za vegetarijanski Curry takoj stopila v oči. Čeprav ni namenjena zgolj zelenjavnim jedem in z njo brez težav začiniš tudi kos mesa, vmešana jajčka ali katerokoli drugo ‘nevegetarijansko’ jed, sem jo izbrala, ker naj ne bi bila premočna. In res ni! Je ravno pravšnja za moj okus. Da boš vedel(a) kako izgleda, sem embalažo fotografirala skupaj z jedjo. Ayurvedska začimbna mešanica vsebuje: koriander, ingver, komarček, orientalsko kumino, kurkumo, klinčke, cimet, kardamom, rdečo papriko, sol, čili in janeževo zvezdo. Za dodaten bonus – vse sestavine so iz ekološke pridelave!

Moj prvi recept s curry mešanico je prijetno začinjena zelenjavna ponev. Uporabila sem veliko različne zelenjave. Praktično vse kar sem še našla na vrtu, saj se sezona domačih vrtnin žal zaključuje. Edino čičerika je kupljena – sem pač nora nanjo, poleg tega pa ni curryja brez čičerike 😉

Sledi recept. Gre povsem za mojo lastno izbro zelenjave, ki jo, lepo prosim, prilagodi svojemu okusu. Tako kot tudi količino začimb ter kokosovega mleka. Lahko sicer uporabiš svoje začimbe, a verjemi, da je izbira že pripravljene mešanice krasna in enostavna pot do tistega pravega, curry okusa.

Sestavine:

• različna vrtna zelenjava (koromač, bučka, paradižnik, stročji fižol, sladki grah, cvetača, zelena papika, zimska buča (‘butternut’ je resnično najboljša), korenje in špinača)
• vložena čičerika
• curry začimbna mešanica
• kokosovo mleko
• rdeča čebulica
• kokosovo olje
• sol

Serviranje:

• rezine limone
• svež peteršilj in bazilika
• rjavi riž

Postopek:

Zelenjavo (razen špinače in čičerike) sem narezala na približno enako velike konce in jo najprej nekaj časa soparila. Na kokosovem olju sem prepražila rdečo čebulico, solila, nato pa dodala soparjeno zelenjavo, ki sem jo potresla s curryjem ter vse skupaj dobro premešala. Dodala sem nekaj kapljic vode in dušila, dokler se ni zelenjava skoraj povsem zmehčala.

Medtem sem skuhala rjavi riž*. Zelenjavo sem nato zalila s polnomastnim kokosovim mlekom za kuhanje** (je gostejši od običajnega kokosovega mleka, skoraj kot smetana za kuhanje). Malce sem še pokuhala, dodala dobro splaknjeno kuhano čičeriko ter oprano špinačo, poskusila in vse skupaj še nekoliko posolila.

Ko je špinača uvenela sem zelenjavo preložila v skledi, potresla s svežim peteršiljem in listi bazilike ter dodala nekaj kapljic svežega limoninega soka.

 *Navadno ga kuham na zob, tokrat sem si zaželela res dobro kuhane, že skoraj preveč. Izbira je tvoja.

**Kokosovo mleko za kuhanje lahko kupiš skorajda povsod, po želji pa uporabi običajno kokosovo mleko – naj bo polnomastno

Povsem enostavno pripravljena jed je skupaj z rižem naravnost božanska! Če je zelenjava kuhana dovolj dolgo časa, se okusi res prijetno prepletejo. Zaradi naravnega soka, ki ga med kuhanjem spusti svež paradižnik, je vse skupaj prijetno sočno. Kokos poskrbi za kremasto strukturo, fino omakico in oblažitev začimbne mešanice (skupaj s slastno sladko zimsko bučo), brez katere pa vse skupaj ne bi bilo pol tako okusno 🙂

In četudi skleda kuhane zelenjave ne izgleda ‘šik’, nič zato. naj se vidi, da je domače. Retuširane fotografije pa naj bodo rezervirane le za kuharske knjige 😉