Pa kaj je s tem poletjem? Resno no! Nad vremenom se dolgo nisem pritoževala, še več… Prav nič mi ni bilo hudo, da ni pretirane vročine. Mogoče zato, ker sem se letos pač odpovedala dopustu, ki ga ravno zaradi nižjih temperatur sploh nisem pogrešala. Tako zelo 😉 Nisem se pritoževala niti nad dežjem, ki v zadnjem času ves čas kaplja z neba. Vreme sem pač izkoristila za stvari, ki so mi všeč in jih lahko počnem pod streho. Na primer za kuhanje in peko 🙂
Ampak ta mraz? Pa saj to ni normalno no. Že nekaj dni se grejem ob čaju in kakavu. Za predjed pred kosilom si kuham juhice, samo zato, da me pogrejejo (čeprav so hkrati tudi zelo okusne). Razne solate in druge hladne priloge, mi sploh ne pašejo. Je premrzlo. In to sredi avgusta! Namesto hlajenja s sladoledom se raje grejem z vročimi jedmi na žlico. No, tudi sladoled pride pogosto na vrsto, a še največkrat pod toplo volneno odejo. Ajoj!
V tem trenutku bi mi pasalo namakanje v toplem bazenu (notranjem seveda) ali lenarjenje v kakšni savni. Ker to pač ni mogoče, se grejem tako, kot najboje znam – s kuhanjem in uživanjem v dobri in vroči hrani.
Danes z mineštrico. Vročo, gosto, nadve okusno, polno domače zelenjave, leče in rjavega riža. Recept zanjo je preprost, okus je božanski. Takšne mineštre resnično pogrejejo telo, hkrati pa so ‘hrana za dušo’.
Za eno osebo potrebuješ:
* steblo zelene
* dva korenja
* pol rdeče čebule
* strok česna
* lovorov list
* nekaj vejic svežega timijana
* dva dobro zrela paradižnika (po možnosti pelata)
* 45 g leče
* 45 g rjavega riža
* papriko (rumeno, zeleno, rdečo – vsake le po malo)
* olivno olje
* limonin sok
* sol in poper
* kurkumo
Na olju počasi dušiš nasekljano čebulo, zeleno in korenček. Zelenjavo soliš, da se lažje spusti, dodaš večji ščep kurkume in malo popra. Kmalu dodaš še lovorjev list in vejico timijana ter vse skupaj dušiš še nekaj časa.
Medtem v dveh posebnih kozicah skuhaš lečo in riž (ni ju potrebno skuhati čisto do mehkega, zmehčala se bosta pozneje, ko se bosta še nekaj minutk kuhala v mineštri; lečo nujno kuhaj v neslani vodi, sicer lahko ostane trda).
Ko se zelenjava spusti, dodaš na majhne kocke narezane sveže pelate ter strok česna (lahko ga nasekljaš ali pa v mineštro vržeš kar celega, na koncu pa ga odtraniš). Dodaš še drobno nasekljano papriko. Jaz sem uporabila vsake čisto po malo – malo rdeče, rumene in zelene. Zaliješ z nekaj kapljic vode – manj kot deciliter (lahko piščančje osnove), zavreš, nato pa temperaturo znižaš pokriješ in pustiš, da se zelenjava skuha do mehkega.
Malce pred koncem v mineštro dodaš lečo ter riž. Po želji vanjo vržeš še kak listek špinače ali blitve.
Jed serviraš, potreseš z malce timijana, po potrebi soliš in popraš, priliješ malce olivnega olja in svežega limoninega soka. Še nekaj listov sveže blitve (ali špinače) za okras.
Ker mi je zelo pomembno, da jed izgleda lepo, sem se še malo poigrala s korenjem. Enega sem drobno razrezala in ga skupaj s čebulo in stebelno zeleno dušila že od samega začetka, iz drugega pa sem oblikovala rožice 🙂 Da me bodo vsaj malce razveselile ob vsem tem mrazu. Mineštra me je sicer prijetno pogrela, a ne za dolgo. Občutek imam, da bo danes še veliko kuhanja.