Vikend je. In seveda sem morala speči nekaj sladkega. No, sem se tolažila s tem, da vreme itak ni bilo primerno za kaj drugega kot za slaščičarske ‘podvige’ 🙂 Recept je seveda preprost, takšen, ki ga zmore vsak. Najboljše od vsega pa je, da za pripravo teh ljubkih mini tortic ne potrebuješ posebnega pekača.
V Trgovini Popolna dekoracija namreč prodajajo izjemno simpatične posodice za peko, ki so trši od običajnih papirčkov za muffine, zato jih brez težav napolniš z poljubno zmesjo, preprosto naložiš na raven pekač oz. mrežo ter spečeš. Všeč pa mi je tudi to, da se ti papirčki ne razmočijo in takšni kot vstopijo v pečico tudi izstopijo iz nje. Običajne papirčke mokre sestavine in maščoba vedno nekoliko zmočijo in uničijo vrednost ljubkega motiva na njih. No, tudi zanje je rešitev. Uporabiš dva papirčka skupaj ali pa še bolje – že pečene kolačke ‘oblečeš’ v še eno ljubko papirnato srajčico.
Navdušila sem se nad preprostim motivom papirčkov za peko. Čeprav dolgo časa nisem bila ljubiteljica črno-bele kombinacije (tako pri dekorju kot pri oblačilih), pa mi je zadnje čase ta kombinacija postala precej všeč. Zdi se mi elegantna, tile papirčki pa – s svojimi ljubkimi pikicami – itak zmagajo. Poleg raznih rožic so pikice tisto, kar mi vedno in povsod takoj stopi v oči 🙂
Ker sem pred kratkim dobila kilogram gozdnih borovnic (dobila ja, ne nabirala – pri tem bi obupala še preden bi jih nabrala 100 gramov, kaj šele 1000!), sem jih polovico zamrznila. pozimi namreč, ko ni toliko svežega sadja, bodo borovnice več kot zaželene. Sploh v kombinaciji kosmičev, jogurta, medu in oreščkov za slasten zajtrk ali sladko malo malico. Nekaj sem jih pojedla kar tako, nekaj zmešala v razne sadne smoothije. Malo jih je ostalo in padla je odločitev – muffini bodo! Itak je vikend in bo treba nekaj speči…
Recept je sila preprost. Testo dokaj običajno, z dodatkom jogurta in limonine lupinice (ter seveda borovnic). Krema je še bolj enostavna, pripravljena le z nekaj osnovnimi sestavinami.
Iz omenjenih sestavin sem pripravila 10 kolačkov. Res je, da je prostornina posodic za peko nekoliko manjša od prostornine lukenj v mojem pekaču z muffine. Če bi jih pekla tam, bi jih najverjetneje prišlo malo manj.
Če želiš več kolačkov, količine podvoji. Jaz sem tokrat nalašč spekla malo manj, saj smo bili doma dobro založeni še z drugimi sladkimi dobrotami.
Za kolačke potrebuješ:
* 125 g moke
* 63 g masla
* 150 g naravnega jogurta
* 100 g sladkorja
* 1 večje jajce
* ščep prave vanilije v prahu (ali vanilijev sladkor)
* ščep sode bikarbone in ščepec soli
* 1 čž pecilnega praška
* malo limonine lupinice (bio limone)
* par kapljic limoninega soka
* dobro pest borovnic
Za kremo potrebuješ:
* 75 g masla
* 145 g sladkorja v prahu
* ščepec prave vanilije v prahu
* pest borovnic 
Priprava:
Z električnim mešalnikom stepeš maslo in sladkor. Nato dodaš jajce, jogurt, limonino lupinico in par kapljic limoninega soka. Nazadnje vmešaš še moko, presejano ter premešano s pecilnim praškom, vaniljo, sodo bikarbono in ščepcem soli. ročno vmešaš še pest borovnic.
Z nadevom napolniš posodice za peko (ali pekač za muffine, obložen s papirčki). Napolniš jih nekje do tri četrtine, ne povsem do vrha, saj med peko narastejo.
Pečeš jih na 175-180 stopinj, približno 20 minut. 
Ko so pečeni in ohlajeni jih okrasiš s t.i. ‘frostingom’. Maslo z električnim mešalnikom dobro stepeš. Maslo mora biti sobne temperature, oziroma zelo zmehčano. Vmemi ga iz hladilnika kakšno urco prej, nikakor pa ga ne segrevaj nad štedilnikom. Stepenemu maslu postopoma dodajaj sladkor v prahu s ščepcem rave vanilije (ni nujno, je pa okus zaradi nje toliko boljši). Na koncu vmešaj še nekaj borovnic – za dodaten okus in barvo. Dresirno vrečko napolni s kremo ter okrasi kolačke.
Posodice za peko so res top! In če nimaš pekača za muffine zdaj to ni več problem. Tudi če imaš čisto majhno pečico, kamor takšni pekači ne gredo, pa je v njej zagotovo prostor za takšne posodice. Če v pečico vseeno ni mogoče spraviti 10, 12, 14 takšnih kolačkov, nič zato. Jih pač speči po 4 naenkrat. Bo pa dalj časa luštno 😉
Tako. Današnja peka je končana. In moji domači se bodo zopet lahko sladkali. C’est la vie 🙂