Pire krompir je zagotovo hrana za dušo. Kremast, slasten, ravno prav slan. Tehnik za pripravo popolnega pire krompirja je precej. Nekateri ga celo pretlačijo čez gosto cedilo, da v njem res ni nobene grudice. Sama stvar zelo poenostavim. Kuhan krompir pretlačim, dodam maslo 8in nikakor ne margarine!), kislo smetano, muškatni orešček in sol. To je to.
Čeprav imam krompir zelo rada (in to na različne načine), pa pire krompir le malokrat pristane na mojem krožniku. Ne vem, očitno se mi vseeno zdi prezamudno 😉 Takšen krompir je navadno priloga mesu ali ribi, jaz pa sem si tokrat zaželela samega. Seveda to ni samostojen obrok, pač pa malica, ki v današnjem vremenu izredno ‘paše’ in prijetno pocrklja 🙂
Seveda pa, kot si že opazil(a) ne gre za navaden pire krompir. Poznavalci bi si puljili lase, češ, kako si sploh upam to čudo tako poimenovati 😉 No, zame zagotovo je pire. Vendar pa je poleg krompirja v njem še marsikaj drugega. Moj zelo zelenjavni krompirjev pire pa zato ni nič manj okusen od običajnega – še več – izredno polnega okusa je. Namenoma ga nisem zmiksala v povsem gladko zmes, vseeno pa sem mu dodala vse tisto, kar se pireju navadno doda.
Za skledico pireja sem uporabila:
* dva srednje velika stara krompirja (mladi za pire niso najbolj primerni)
* pol koromača
* pol pora
* pol zelene bučke
* nekaj zrn zamrznjenega graha
* sol in muškatni orešček
* maslo in ovčji jogurt (namesto kisle smetane 😉 )
Na maslu sem na nizki temperaturi prepražila nasekljan por in ga solila. Po skoraj desetih minutah sem dodala nasekljan koromač in kocke olupljenega krompirja. Zelenjavo sem solila in na nizki temperaturi v pokriti kozici dušila. Vmes sem dodala le nekaj kapljic vode. Proti koncu sem dodala še kocke bučke (saj se ta zelo hitro zmehča) ter nekaj zrn zamrznjenega graha. Zelenjavo sem zmiksala s palični mmešalnikom, ji dodala veliko žlico surovega masla ter žlico nekoliko gostejšega ovčjega jogurta. Še malo soli in muškatnega oreščka. Premešano in postreženo 😉
