To, da imaš svoj vrt je nekaj najlepšega. Res. Včasih tega nismo cenila pol toliko kot sedaj. Pa verjetno nisem edina. Zdi se mi, da zadnje čase ljudje veliko ćasa vložijo v svoje vrtičke. Sama se z vrtarjenjem sicer (še) ne ukvarjam – na moje veliko veselje zanj skrbi mami in na srečo v tem tudi izjemno uživa. Največji odjemalec pa sem zagotovo jaz. Nikakor nisem ena tistih, ki bi živela zgolj na zelenjavi, jo pa imam kljub temu neizmerno rada! Na našem vrtu je letos posejanih precej različnih stvari, a če bi bilo po mojem (in bi bilo več prostora in časa), bi se nanj znašlo še kar nekaj okusnih rastlin. A lepo počasi. Vsako leto kakšna stvar več. Če se bo le še našel prostor…
Kljub mamičini veliki skrbi za mlade rastlinice, pogoji za rast niso ravno najboljši. Zemlja pri nas je izredno suha in zdi se, da nobeno prekopavanje in dodajanje nove zemlje ne pomaga. Potem pa so tu še vremenski vplivi, ki zadnja leta niso preveč prijazni. Pretirana vročina, na drugi strani toča. Pa nenormalen mraz takrat, ko zanj ni čas. Da o sunkih vetra ne govorim. Naša hiša stoji na ombočju, kjer veter piha tudi takrat, ko je le nekaj metrov stran povsem mirno.
Kljub vsemu srčno upam, da bodo rastlinice lepo rasle. Zaenkrat iz vrta pobiram le redkvice (ki so pravzaprav že v zadnjih izdihljajih), solato, začibnice in danes prvič – krompir!
Krompir imam zelo rada in ni lepšega kot da si sproti skoplješ mlad krompirček, takšen, ki za kuhanje potrebuje le malo časa in ki ga ni niti potrebno lupiti. Takšen je odličen pečen v pečici ali pa kuhan in premazan z maslom. Pa v zelenjavnih juhicah je tudi zelo dobrodošel, medtem ko je za pire, kremno juho in pražen krompir veliko boljši starejši.
Danes sem otvorila sezono domačega krompirja. Gomolji so bili različno veliki – nekateri že prav lepe velikosti, drugi še čisto majceni. Odločila sem se, da si za ‘probo’ naredim krompirjevo solato. Za eno hitro popoldansko malico.
Krompir sem kombinirala še s kumaro in koromačem (žal ta dva nista z domačega vrta, čeprav v prihodnjih mesecih bosta), z redkvicami in svežimi zelišči. Solata je bila zelo okusna, krompirček božanski! Spodaj pa sledi recept.
Za eno osebo potrebuješ:
* približno 8 majhnih krompirčkov
* nekaj tanjših rezin koromača
* 1 manjšo kumaro
* približno 5 redkvic
* koperc
* koromačevo zelenje
* svež drobnjak
* olivno olje
* limonin sok
* sol in poper
V slani vodi skuhaš mlad krompir. Medtem na poljubno tanke rezine narežeš koromač, redkvice in kumaro. Jaz sem pol kumare olupila, pol pa ne. Nasekljaš ali kar z rokami natrgaš koperc (mimogrede, v solati s kumarami je nepogrešljiv – res, super kombinacija!) in zelenje koromača, drobnjak pa narežeš s škarjami (je še najbolj enostavno). Kuhan krompir odcediš, večje narežeš na rezine, manjše le prepoloviš. Zmešaš ga s preostalo zelenjavo in zelišči ter preliješ s polivko iz olivnega olja, soli in limone (seveda lahko uporabiš kis, jaz imam pač raje limono). Solato rahlo popraš.
Občutek imam, da bi se tej solati izjemno dobro podala polivka iz gorčice. Sicer gorčice kot take ne maram, a nekoč sem bila na potovanju, kjer so nam za prilogo vedno pripravili solatni krožnik z gorčičnim prelivom. Ne vem kakšna so bila razmerja med gorčico in ostalimi sestavinami, ampak preliv je bil odličen.
0 comments