Rada imam svojo babico in dedka. In onadva mene 🙂 Vem, ker sta in še vedno skrbita zame. Vsake toliko časa me pokličeta, kako sem. Večkrat mi prineseta stvari, ki jih imam rada. Domača jajčka, domače meso, zelenjavo, sadje… Kadarkoli ju obiščem, vedno oddidem s škatlo čokoladnih piškotov ali temno čokolado, za katero vesta, da jo obožujem 🙂
Prav tako sta izjemno gostoljubna. Vedno bosta poskrbela, da bomo vsi siti in zadovoljni. Mama (kot kličem babico) je tudi zelo dobra kuharica. Pri njej mi je všeč predvsem to, da (se mi zdi da predvsem zadnja leta) rada ekperimentira. Ni ena izmed tistih starejših gospa, ki vztrajajo le pri preverjenih, tradicionalnih receptih, ki nočejo ali ne želijo poskusiti ničesar novega. Moja mama ni takšna. Ona bo poskusila pripraviti kar najboljši obrok iz vsega, kar ima na voljo. Prav tako mi je zelo všeč, da ničesar ne vrže proč, temveč tako ali drugače uporabi še na kak drug način…
Pred dnevi mi je zopet prinesla domača jajca, iz svoje skrinje pa mi je prek moje mami, pa mi je poslala svojega zadnjega domačega piščanca. Ker ve, da ga imam zelo rada. In to brez da bi jo karkoli prosila. Babica rules! 🙂
In zato sem jo, tako kot tudi svojega ata (torej dedka 😉 ) želela malo pocrkljati. In jima pokazati, da tudi jaz mislim nanju in z veseljem vložim nekaj svojega časa in truda za pripravo sladice. Kar tako, za lepši konec tedna. Sladic namreč babica ne peče. Ja, naredi potico, tudi kakšen ‘štrudelj’ tu pa tam. To je praktično vse… In tako je doma pripravljena sladica prava izbira zanju.
Odločila sem se, da jima naredim manjši piti. Za vsakega svojo 🙂 Ker imam ravno nove pekačke 😉 Te mini pite niso tako zelo majhne. Premer pekača je 12 centimetrov, tako da je sladica kar velik zalogaj.
Ker nisem imela nobenega primernega recepta, sem, da bi našla pravega, priznam, veliko ‘googlala’. Veliko sestavin iz receptov, ki so mi bili sicer všeč, nisem imela na razpolago. Zato sem se malo poigrala, združila tri različne recepte, jih prilagodila glede na sestavine, ki sem jih imela doma (ali v soboto popoldan na hitro kupila v bližnji trgovini) in ustvarila pite z mascarponejem, z vloženimi breskvami na vrhu. Zaželela sem si namreč sadnega posladka, saj v zadnjem času večinoma pečem s čokolado. Naredila sem kar precej takšnih pit. Nekaj za doma, dve kot rečeno za babico in dedka, eno pa še za babico, ki živi v isti hiši kot jaz.
Za 6 pit (premera 12 cm; ali za dve običajno veliki piti) sem potrebovala:
* 385 g moke
* 50 g sladkorja
* ščep soli
* 227 g masla
* 2 jajci
* malo nastrgane limonine lupinice
* 3 – 4 jedilne žlice mrzle vode
Moko zmešaš s sladkorjem, limonino lupinico in soljo. Dodaš na košče narezano maslo in dobro pregneteš. Postopno dodaš še vmešani jajci z nekaj hladne vode. Ko je testo vgneteno, narediš več manjših krogel (za vsako pito svojega), jih oviješ v prozorno kuhinjsko folijo in daš v hladilnik, kjer naj počivajo vsaj pol ure.
Medtem rahlo namastiš pekačke (takšne, s snemljivnim dnom), testo po hlajenju razvaljaš in z njim obložiš pekaček. Če se testo trga, ne skrbi, z rokami zlahka zakrpaš vse morebitne špranje. Ko je testo v pekačku, ga fino prepikaš z vilico in vrneš v hladilnik, kjer naj počiva še dodatne pol ure.
Za kremo potrebuješ:
* 500 ml sladke smetane
* 100 g sladkorja
* vrečko bele fino mlete želatine
* malo hladne vode
* ščep vanilije v prahu (prave vanilije, če želiš okusno pecivo 😉 )
* 250 g mascarponeja
Želatino namočiš v hladni vodi in pustiš približno 10 minut. Medtem zavreš sladko smetano s saldkorjem in dodaš vanilijo. Odstraniš z ognja ter dobro vmešaš želatino – da se izogneš morebitnim grudicam. Smetano preliješ v drugo kozico (samo zato, da se hitreje ohladi 😉 ), na smetano pa položiš prozorno folijo – tako se ne bo naredila skorjica!
Pečico ogreješ na 175 stopinj Celzija. Pekačke s testom obložiš z alu folijo, na katero natreseš nekaj suhih fižolov (t.i. slepa peka). Pite pečeš slabih deset minut, odstraniš folijo s fižolčki in pečeš do zlato-rumene barve. Rahlo ohlajene pite odstraniš iz modelčkov in pustiš, da se popolnoma ohladijo.
Medtem pripraviš sadje. Jaz sem se odločila za vložene breskve, ki sem jih dobro odcedila in narezala na krhlje. Pecivo lahko narediš praktično s katerim koli vloženim ali svežim sadjem. Sama bom kmalu poskusila enako pecivo z jagodami, poleti pa morda še s češnjami, malinami, slivami…
Mascarpone zmešaš z metlico za stepanje in vanj počasi vlivaš dobro ohlajeno smetano z želatino. Če se ti bo zdelo, da so v kremi drobne grudice, jo lahko na najnižji stopnji zmiksaš z električnim mešalnikom. Kremo nado nadevaš na pečeno in ohlajeno testo. Krhlje sadja sem nalagala od zunanjega robu proti notranjosti – v obliki rožice 🙂 Na sredino sem dala še listek sveže mete, ki na vrtu že pridno raste.
Pite, ki so ostale doma, sem okrasila še z lističi mandljev, ki sem jih skupaj z maslom in sladkorjem popražila v kozici. Fotografij žal nimam 🙂 Ko bom npr. delala enake pite z jagodami ali malinami, bom namesto mandljev uporabila nasekljane pistacije. Češnjeve pite bom okrasila z nekaj nastrgane temne čokolade. K slivam pa se najbolje podajo lešniki.
Ker je vloženo sadje že samo po sebi precej sladko, pit nisem dodatno sladkala. Pri svežem sadje je zgodba drugačna. Jagode zagotovo bom sladkala, maline verjetno ne. Pite s slivami bom prelila z nekaj cvetličnega medu. Oziroma bolje rečeno – naredila bom tako, kot bom v tistem trenutku čutila, da je prav 😉