Imaš rad-a čemaž? Sama sem njegov okus odkrila šele lani in takoj mi je prirasel k srcu. Res, da ga uporabljam zgolj v manjših količinah, saj ima vendarle precej močan okus. Ta je zelo podoben okusu česna, zato z njim, razen če nisi res velik-a ljubitelj-ica česna, ne gre pretiravati.
Ogromno čemaža raste le nekaj korakov stran od naše hiše. Nanj sem postala pozorna šele zadnja leta, ko nekoliko več kuham, eksperimentram v kuhinji, poskušam nove recepte. Predvsem pa se zavedam, da tisto, kar raste v naravi, v sebi nosi največ koristnih snovi, veliko več vitaminov in mineralov od katerekoli gojene zelenjave. Doma ga nikoli nismo uporabljali, zato mu nisem posvečala velike pozornosti. Lani sem ga le poizkusila in ga uporabila v številnih receptih. V juhah, testeninah, rižotah in skutnih namazih.
Čemaž že kar lep čas pridno raste. Trenutno pa tudi že prav lepo cveti. Naj povem, da so cvetki čemaža nekaj najbolj ljubkega 🙂 Prav tako so užitni, so pa nekoliko manj intenzivni kot listi. Vsekakor dajo piko na i vsaki jedi, ki v sebi skriva čemaževe liste.
Za večerjo sem tokrat pripravila rižoto, oziroma bolje rečeno ričoto. Glavna sestavina je namreč ričet ali pravilneje – ješprenj. Jed je sestavljena le iz parih sestavin in je zelo ugodna. Sploh če čemaž nabereš sam-a! Vsaka trgovina ga ima sicer v tem času na svojih prodajnih policah, košarica čemaža pa stane tam okoli dveh evrov. Da ne bi o tem, da večinoma ne gre za slovenski čemaž ter da je bil nabran že – ulala, verjetno kar nekaj časa preden bi se končno znašel na tvojem krožniku.
Za en krožnik ješprenove rižote s čemažem sem potrebovala:
* pest ješprenjčka
* pest graha
* nekaj listov čemaža
* malo naribanega parmezana (ali kateregakoli dugega sira)
* olivno olje
* košček masla
* sol in poper
* kislo smetano
Ješprenj sem skoraj do mehkega suhala v slani vodi.
V ponvi sem segrela malo olja in košček masla. Nato sem dodala zamrznjen grah ter na pol kuhan ješprenj. Vse skupaj sem malce zalila z vodo, v kateri se je kuhal ješprenj. Dodala sem nasekljane liste čemaža, sol in poper. Ko je bil grah že mehak, ješprenj pa skuhan ravno prav (kar v mojem primeru pomeni še rahlo na zob 😉 ), sem v jed naribala malo parmezana. Res malo, ker kljub temu, da obožujem sir, nisem velika parmezanova fanica 🙂
In to je prakrično to. Rižotko sem naložila na krožnik, jo okrasila s cvetki čemaža, prilila nekaj kapljic olivnega olja ter postregla s kislo smetano. ta se namreč k takšni jedi zelo poda, hkrati pa poskrbi, da kasneje zaradi česnovega okusa žeja ne bo prevelika. Upam 🙂
2 comments