Špageti s šampinjoni, špinačo, lečo in feto

Zakaj, zakaj, zakaj najboljše jedi na fotografijah nikoli ne izpadejo tako, kot bi si želela?! Ker če bi vas rada prepričala, da je tole res vredno poizkusiti (tudi zato, ker je vse skupaj tako zelo enostavno), bi morale biti fotografije res top. Pa niso! S fotografiranjem špagetov nikoli nimam sreče. V neki televizijski kuharski oddaji (Donna Hay za vse tiste, ki spremljate njene oddaje) sem videla kako elegantno jih zloži v nadvse lep stolpič. S pomočjo kuhinjskih prijemalk, tistih, s katerimi se na primer lahko obrača tudi meso. No, sem poskusila. Meni to pač ne uspe. Meni se testenine razlezajo po celotnem krožniku in ne izgledajo prav nič elegantno…

Morda pa je razlog tudi v tem, da si za fotografiranje nisem vzela dovolj časa. Med kuhanjem je bil ravno prenos deskanja na snegu, zato sem ves čas letala od štedilnika, k TV ekranu, med vožnjo Žana Koširja pa sem kar pobegnila na hodnik 🙂 Ne vem, sem imela kar tremo (kot da imam jaz kaj veze pri njegovi vožnji?! 🙂 ) in sem med startom slovenskega predstavnika kar izginila izpred televizije (hkrati pa pred vrati prisluškovala komentatorju 😉 ). Za Žana se je odlično izšlo. Priboril si je srebrno olimpijsko kolajno. Bravo! Pravi šampijon!

Za moje kosilo (oz. fotografiranje) se je izšlo malo manj dobro 🙂 Nisem šampijon v fotografiranju, sem pa kuhala s šampinjoni 🙂 Skoraj enako dobro 😉

A četudi te te fotografije niso prepričale, pa mi, prosim, verjemi, da je tale jed res ena a! OK, vem, vse je odvisno od okusa in morda ne boš pol toliko navdušen(a) kot sem jaz, a zase vem, da bom kmalu kuhala povsem enako kosilo. Povsem enako! In prav nič se ne bom sekirala kako bo vse skupaj izgledalo. Ker zdaj vem, da je tako okusno, da je videz povsem sekundarnega pomena. Pa čeprav sicer verjamem, da jemo tudi z očmi.

Inspiracijo za recept sem dobila na internetu (hvala Pinterest! 😉 ), seveda pa sem vse skupaj malce prilagodila svojemu okusu. Na primer… Dodala sem nekaj na soncu sušenih paradižnikov ter feto. Slan ovčji sir, ki se tej jedi odlično poda. Prav tako mislim, da je avtorica recepta uporabila navadne, bele oz. jajčne špagete. Jaz sem izbrala polnovredne riževe, super bi bili tudi pirini ali pšenični polnozrnati. H gobam se po mojem mnenju veliko bolj podajo testenine, ki imajo že same po sebi malce več okusa. In ‘karakterja’.

Pa začnimo z receptom 🙂

Za eno osebo sem potrebovala:

* 70 g špagetov (iz rjavega riža)

* 20 g leče

* približno deset srednje velikih rjavih šampinjonov

* nekaj na soncu sušenih rezinic paradižnika

* večjo pest špinače

* tri stroke česna

* rezino limone (ter malo limoninega soka)

* 20 g fete

* malo svežega peteršilja

* sveže mlet črni poper

* olivno olje

Postopek:

Stroke česna nisem olupila, pustila sem jih v lušinici. Prelila sem jih z oljem in 15 minut pekla v pečici. Nekje na polovici sem v pečico dala še rezino limone, prav tako pokaplano z malo maščobe.

V velikem loncu sem zavrela vodo, jo solila in v njej skuhala testenine. Na soncu sušene paradižnike sem namočila v malo vode, da so se zmehčali. Nato sem jih narezala. Če bi uporabila sušene paradižnike v olju, to ne bi bilo potrebno.

V drugi kozici sem skuhala lečo.

Na ponvi sem prepražila na lističe narezane šampinjone. Pozneje sem dodala še oprano špinačo ter nasekljane paradižnike. Vse skupaj sem začinila s poprom in pokapljala z malo limoninega soka.

Zelenjavi sem dodala kuhane in odcejene testenine ter, prav tako odcejeno, lečo. Iz pečice sem vzela stroke česna, odstranila lupinico in jih z vilico čisto narahlo sploščila. Dodala sem jih v ponev, tako kot tudi nadrobljeno feto, odstranila iz ognja ter rahlo premešala, da so se okusi združili. Jedi namenoma nisem solila, saj je že feta sama po sebi precej slana. Vsaj ta, moja, je.

Testenine sem naložila v globok krožnik, saj je špagete veliko lažje jesti iz globjega kot iz ravnega krožnika. Okrasila sem jih z nekaj sveže špinače, pečeno limonino rezino (okus takšne limone je… mmmm, noro dober), potresla s peteršiljem in prelila z okusnim olivnim oljem.