Poleti pojem precej solat. Navadno kot prilogo h kosilu, včasih pa tudi kot lažji samostojni obrok. Na primer s popečenim piščancem, kruhovimi kockami, sirom in različnimi semeni. Pa z gamberi, avokadom in pomrančo. Ja, v kombinaciji s sadjem so okusne. res. Zelena solata ali motovilec, vmes pa jabolko (na primer granny smith), nekaj skute in orehov. Mmmm…
Pozimi solat skorajda ne jem. Oziroma v majhnih količinah. Prvič zato, ker na vrtu pač ni sveže zelenjave, drugič pa zato, ker mi preprosto ne pašejo. Pozimi mi navadno prijajo toplejše jedi, pa ne samo za kosilo, že za zajtrk si največkrat privoščim kaj toplega.
Tako sem že za zajtrk jedla toplo (ne, vročo!) proseno kašo z na kokosovem maslu dušenim jabolkom (kasneje čežano), cimetom, ingverjem, kokosovo moko in brusnicami. Za kosilo sem v pečici popekla lososa s koromačem, poleg pa skuhala slan krompir, ki sem ga izdatno premazala z surovim maslom. Božansko! In v ‘normalnih’ okoliščinah (predvsem v toplejših mesecih), bi si zraven zagotovo privoščila še veliko skedo zelene solate. Najverjetneje s paradižnikom. Danes sta bila le riba in krompir.
Ker pa sem pozneje v hladilniku odkrila malo solate, sem se odločila (tudi zato, ke imam slabo vest, da jih pojem premalo 😉 ), da si za popoldansko malico privoščim solatni krožnik. Zato sem očistila malo motovilca in rdečega radiča. Kaj pa sedaj? Paradižnika nimam, paprike tudi ne. Torej mi ostane le še fižol (ki pa ga v solati ne maram) in kuhan krompir. In ja, solata s krompirjem mi je zelo po godu. Če je krompir še topel, sicer ne 😉
A jaz ne bi bila jaz, če bi bila takoj zadovoljna. Zato sem namesto navadnega krompirja (ki sem ga danes že jedla) izbrala raje sladkega. Sladek krompir sem odkrila letos in res je odličen. Pravzaprav ga drugače kot v pečici sploh še nisem pripravila (pire iz njega bo zagotovo moj naslednji projekt), zato sem ga popekla tudi za tole malico. Namesto na pomfri, tako kot po navadi, sem ga narezala na manjše kocke. Prelila z oljem, začinila s soljo, poprom in sladko mleto papriko, z rokami premešala, nato pa na 220 stopinjah pekla približno 15, 20 minut. Pečen krompir sem vmešala v solato, jo potresla s sončničnimi semeni in nadrobljeno skuto. Solato sem prelila z malo limoninega soka, olivnim oljem in vse skupaj še malce posolila.
Tako sem končno prišla do sklede (no, krožnika) solate. Zaradi vročega krompirčka je bila prijetno topla, zaradi radiča in sončnic hrustljava, zaradi skute pa celo malce kremasta 😉 Predvsem pa polna vitaminnov in barv. Naj bodo vsaj na krožniku, če je že dan tako siv.
Naj še povem, da zadnje dni povsod vključujem skuto. kupila sem jo komaj dva di nazaj, a je dobra le do jutri. želela sem kupiti tisto, malo, četrtkilsko, aje v našem malem kraju niso imeli. Zato sem pač vzela 500gramsko. Tako sem z njo že pekla palačinke, naredila muffine, jo skupaj z medom jedla za sladico. danes sem jo že uporabila v solati, pa še vedno jo je malo ostalo. Zato sem si že naredila slan skutno-zeliščni namaz, ki ga bom za večerjo z veseljem namazala na popečene toaste, skupaj s popečenimi bučnicami. Malo pa sem si jo prihranila še za jutri zjutraj, ko bom na kruh poleg skute namazala še borovničevo marmelado (morda čudna kombinacija, a zelo dobra) in vse skupaj potresla z nasekljanimi pistacijami.
Rada ustvarjam v kuhinji in si zmišljujem svoje recepte. Niso ne vem kako zelo ekstremni, so pa moji. Narejeni iz sestavin, ki jih imam najraje in vedno z veliko ljubezni 😉
0 comments