Pretekli vikend je bil res čudovit, danes pa sončka kar ni in ni na spregled. Vsaj na gorenjskem koncu ne. Zato sem si pred kosilom pripravila eno lepo, sončno juho. Sicer bolj oranžno kot rumeno, a to pravzaprav ni pomembno 😉
Doma pripravljena gosta, kremna juha, je nekaj najboljšega za začetek kosila. Prijetno ogreje, pocrklja in pripravi na kaj bolj konkretnega. Poleti jih sicer kuham redko, pozimi pogosteje. Porovo, krompirjevo, grahovo, brokolijevo, pa tudi bučno.
Danes so bile v ospredju sončne barve. V juhico je romalo praktično vse, kar sem našla v odtenkih rumene, oranžne, rdeče… In nastalo je tole…
Moje juhice so vedno in s tem mislim, res, vedno, zelo goste. Pravzaprav bi jih kdo lahko zamenjal z otroškimi kašicami 😉 Kakorkoli, mojemu želodcu pač takšne najbolj ‘sedejo’. Kljub temu, da je tale juhica videti kot otroška kašica, pa sem prepričana, da otrokom ne bi bila najbolj všeč (čeprav, naj že takoj povem, je res okusna). In zakaj ne? Ker je nekoliko preveč pikantna.
Da si boš lažje predstavlajl-a, kaj vse se skriva v njej, pa še približen recept…
Sestavine in postopek:
Na gheeju* sem prepražila čebulo (kar precej), jo solila, nato pa dodala nariban ingver, strta semena koriandra, kumine in janeža, kurkumo, poper, sladko rdečo mleto papriko ter ščepec kajenskega popra. Ko se je nekaj časa dušilo in so vse začimbe sprostile svoj vonj in okus, sem dodala narezano korenje in sladko bučo. Vse skupaj sem premešala, nato pa zalila z le toliko rele vode, da je bila vsa zelenjava pokrita.
Posebej sem skupaj z lovorjevim listom skuhala lečo (pol rjave, pol rdeče). Ko je bila buča zmehčana, sem dodala lečo (lovor sem seveda odstranila, malo leče sem prihranila za okras) ter vse skupaj pretlačila s paličnim mešalnikom. Nato sem juho vrnila na štedilnik, solila, potresla z malo suhega timijana, za piko na i pa dodala še ščep šitake gob v prahu (samo zato, ker jih ravno imam, okusa ne spremenijo in nikakor niso obvezna sestavina takšne juhe!).
Juho sem okrasila z malce nespasirane leče, timijana in semen črne kumine. Za popestritev in dodaten okus (ta semena imajo namreč močan, zelo specifičen okus, zato jih, če jih boš uporabil-a dodajaj v manjši količini 😉 ).
Preden sem se juhe lotila, sem jo prelila še z nekaj olivnega olja.
In ker je, kljub sladki buči, precej pikantna, sem si pripravila še nekaj sladke skute, s katero sem pogasila žejo 😉
In veš kaj? Tudi glavni obrok bo danes v rumeno-oranžni kombinaciji! Se že peče v pečici!
*ghee
Nekaj o gheeju… Če se ti niti ne sanja kaj to je, naj ti na hitro razložim. Ghee je v bistvu prečiščeno maslo. To pomeni, da maslo na nizki temperaturi segrevajo precej časa. V tem postopku se maslo prečisti – odstranijo se ogljikovi hidrati, beljakovine, proteini, kazein, laktoza, nečistoče in voda, ostane pa le čista maščoba oz. olje. Ta maščoba je praktično nepokvarljiva. V hladnih prostorih se strdi, na toploti utekočini.
Njegova uporaba je vsestranska. Nekateri ga jedo kot namaz na kruhu z medom ali marmelado (priznam da tega še nisem poskusila), dodaja se v peciva in kruh, prilega se sladkim, slanim in pikantnim jedem, najboljše od vsega pa je, da je zelo primeren za kuhanje, praženje, pečenje, celo cvrtje, saj ima visoko točko dimljenja.
Sicer pa naj bi ghee pomagal pri različnih zdravstvenih težavah in na splošno krepil telo in pripomogel k boljšemu, optimalnemu počutju. Spekter zdravilnih lastnosti je izjemno visok. Poleg tega pa ga uporabljajo tudi kot lepotni pripomoček.
Ghee ni noviteta današnjega časa. Pod imenom kuhano maslo ali žonta, so ga poznale že naše babice.
Najbolj ga cenijo v ayurvedski kuhinji, tako ga, npr. v Indiji, redno uporabljajo.
Če te zanima več, pa si o njem preberi še na spletu 😉
0 comments