Zadnje čase mi noro paše ‘cukr’. Ne vem zakaj, a mi. Nikoli nisem bila pretirano sladkosneda, sploh zadnja leta ne. A ta december (pravzaprav je bil tudi že november 😉 ) je res sladek.
Čokolada je itak no.1, sploh če je temna. Zadnje čase pojem ogromno medu. Najprej sem spraznila kozarček akacijevega, nato cvetličnega (no, tega je še malo ostalo, ampak je kristaliziral, zato gre redkeje v promet 😉 ), zadnjih 14 dni pa vsak dan pojem vsaj eno jušno žlico hojovega medu (ali hojinega, ne vem…). Nisem ga kupila, ampak dobila. Ampak mi je zares všeč. Navadno dan začnem z žlico medu, na katerega potresem malo cimeta in/ali cvetnega prahu. Moj izgovor? Za zdravje in odpornost 😉 Med občasno dam še v večerni kakav (mleko + kakav + med – recept moje sestre 😉 ), občano pa med zamenja kakšno drugo sladilo.
Potem pa sladkor… Navadnega skoraj nikoli ne jem (le v kakšni čokoladi), uporabljam pa brezovo sladilo, čeprav redko, je precej drago. Agavinega ter javorjevega sirupa (vsaj zaenkrat) ne uporabljam. Sem si pa zadnjič končno kupila kokosov sladkor. Joj, kako je dober! Pa menda tudi zelo zdrav, saj vsebuje ogromno mineralov. Sicer je okus malce drugačen (mene rahlo spominja na karamelo), a me je povsem zasvojil. Na primer… navadno sem čaje pila brez sladkorja, no zdaj so vedno sladki, z njim si pogosto pečem muffine (ki jih največkrat jem za zajtrk), razna peciva, v katera zamešam še nasekljane oreščke in suho sadje)… Pred kratkim sem si naredila čokoladni namaz (jami!). Najpogosteje pa delam palačinke. Včasih slane, zadnje čase pa kot rečeno, sladke…
Preizkusila sem že precej različnih zmesi za palačinke. Čičirikine na primer, so super, a so bolj za slane variante. Največkrat pečem iz ajdove moke (so veliko debelejše, včasih ne uspejo, a nič zato, potem pač jem ‘šmorn’…) Ajdi včasih dodam še žlico prosene, polnozrnate ali pirine moke. Malce lažje se naredijo pirine palačinke, a jih ne pečem pogosto.
Danes sem jih zopet pekla. Palačinke torej. Že pred časom sem si kupila četrt kilograma kamutove moke. Pa da poskusim še z njo. In ker je večino mojih zajtrkov sladkih, so palačinke enostavna izbira, s katero ne morem brcniti v temo. Kamut je stara zvrst pšenice. Moka torej vsebuje gluten, zato sem sklepala, da bodo palačinke lepo uspele.
Točnih količin posameznih sestavin ti ne morem zaupati, saj vedno delam po občutku. Privoščila sem si štiri palačinke (2 x po dve, sicer se prehitro shladijo). Zanje sem potrebovala:
* približno 75 g kamutove moke
* ščepec soli
* pol žičke pecilnega praška
* radensko (joj ne vem, recimo 1,5 dcl?)
* žličko kokosovega olja
* eno jajce
Moko sem presejala, dodala sol, pecilni prašek, radensko in maščobo ter premešala. Masa mora biti ravno prav gosta. Če bo preredka, palačinke ne bodo lepo uspele, če bo pregosta pa tudi ne 🙂 Na koncu sem dodala še eno jajce, ki sem ga pred tem z vilico razžrkljala. Maso sem pustila počivati približno 20 minut.
Medtem sem pripravila nadev. S tem se vedno igram. Največkrat je to različno sveže ali suho sadje, skuta, zmešana s pomarančnim sokom (da je lepo kremasta in ne več zrnasta, kakršna je sicer), različni oreščki (največkrat nasekljani lešniki, da fino zahrusta), pa kokos, nasekljana čokolada… Pač karkoli trenutno najdem v shrambi…
Ker mi prija sladko, sem tokrat uporabila dve banani. Eno sem pretlačila z vilico, jo malce sladkala in dodala ščep cimeta, drugo pa narezana na rezine. Uporabila sem še olupljeno in narezano pomarančo (brez bele kožice). Za malce svežine 😉
Pripravila sem še domač čokoladni namaz (ki sem ga stopila nad vodno kopeljo) ter kokosovo moko in se lotila peke palačink.
Palačinke sem po sredini premazala z bananino kremo, na rob naložila malce pomaranče ter kolute banane, ter jih zložila v trikotnike. Čez palačinke sem prelila stopljeno čokolado ter jih potresla s kokosom. In to je to. Zelo okusno, preprosto (takšno sladico res zmore vsak) pa tudi nasitno. Mislim, da bosta naslednjič dve kar dovolj 😉
Aja, še hiter recept za čokoladni namaz: stopiš kokosovo olje, dodaš konkretno žlico kokosovega sladkorja in 100% kakav. Premešaš in dodaš: žličko cimeta, ščep 100% vanilije v prahu, majhen ščepec soli (da poudari čokoladni okus) ter mlete klinčke. Preliješ v kozarčke, zapreš in spraviš. Kokosovo olje se bo strdilo (sploh zdaj pozimi, ko je hladno). Namaz navadno jem kar na kruhu, po potrebi ga malce segrejem, da postane bolj mazljiv. Tokrat sem ga povsem stopila in prelila čez palačinke.
Namaz prilagodi svojemu okusu. Lahko dodaš ščep čilija, če si za pekoče seveda 🙂 Ali pa kakšne druge začimbnice, na primer strta janeževa semena, kardamom (ki mene zaenkrat še ni prepričal), piment… Praktično kar koli 🙂 Verjtno bi se namesto kokoosvega olja bolje obneslo kakavovo maslo. Jaz ga (žal) nimam, tako da sem se pač znašla po svoje.
Še en dokaz, da je tudi sladko lahko zdravo 😉
0 comments