Verjetno so razlog zakaj imam tako zelo rada slane pite jajčka. Teh pojem res veliko. Najraje v obliki puhaste omlete, zelo pogosto jajčka tudi nežno vmešam, tako, da so še kremasta in svilnata. Kuhana imam rada, a le, če je rumenjak še sočen. Ni treba, da steče, nikakor pa ne sme biti izsušen. Na oko si jajca bolj redko pripravim, poširati pa se mi jih, po pravici povedano, ne ljubi.
Kiš ali slana pita jajčka obožuje. Ta povezujejo vse ostae sestavine nadeva, za katerega pravzaprav ne potrebuješ točnega recepta. V jajčno mešanico lahko vključiš različno zelenjavo, skuto in/ali sire, jo obogatiš s smetano ali jogurtom ter dodaš poljubna zelišča in začimbe. Seveda lahko pripraviš tudi mesni ali ribji kiš, seveda pa moraš pred tem to dvoje prej toplotno obdelati. Razen če… razen če se bnamesto mesa odločiš za na primer pršut, ribje meso pa nadomestiš z dimljenim lososom – v tem primeru sestavini preprosto vmešaš v jajčno zmes in jo preliješ čez testo.
Pa dajmo še malce o testu. Klasičen recept zanj sestojini iz bele pšenične moke, ščepca soli, jajca in precejšnje količine masla. Več kot bo masla, bolj krhko bo testo. Testo za pito namreč mora biti krhko. Kot kak okusen piškotek. Nič hudega, če se pri rezanju malce podrobi, to je le znak, da je takšno, kot mora biti.
Seveda pa ni potrebno, da testo pripraviš zgolj iz zgoraj omenjenih sestavin. Jaz na primer, vsakič pripravim drugačnega. Vedno se igram, prej ne preiskušam, pač delam po občutku. Včasih uspe malo bolj, drugič malce manj, vedno pa z veseljem pohrustam čisto vsako drobtinico, kar pomeni, da slab zagotovo ni. So pa moji recepti vedno pripravljenih iz naravno n+brezglutenske moke (včasih iz mešanice več različnih), saj mi gluten ne ustreza. Vsaj mojemu zapletenemu in ‘zelo posebnemu’ črevesju ne. Nimam celikaje, se pa počutim bolje, če ga ne uživam. Kar ni prav noben problem, saj obstaja toliko drugih žit, ki glutena ne vsebujejo in iz katerih lahko spečeš okusne kruhe, biskvite, peciva, piškote in krekerje. Ter seveda pite 🙂
Za današnjo sem uporabila rjavo (oziroma polnovredno) riževo moko, ki jo kupujem v Mok’ci. Je izjemno rahla, nežnega okusa in vedno sveže zmleta. Moki sem dodala malce mletih lanenih semen (zmiksla sem jih sama, v Nutribulletu), uporabila pa sem zlata lanena semena, saj so veliko bolj nežnega okusa. Navadno jih kupim v Muellerju, na oddelku z zdravo prehrano. Dodala sem še sol, eno jajce ter na pol razstopljeno kokosovo olje. Obožujem masleno teso, a masla tokrat nisem imela dovolj, saj ga redno in bogato mažem čez svoj domači kruh. Medu ali mrmelade sploh ne potrebujem – maslo je dovolj.
Pa ‘polnilo’? Bolj sezonsko ne bi moglo biti. Če sem nekaj denarja odštela za ekološka domača jajca, albuminsko skuto (zase jemljem kozjo), jogurt ter nežen, a zelo okusen kozji sir (ki ju kupim kar v Hoferju), so bile ostale sestavine praktično zastonj. Na eni strani hiše je blizu gozdička lepa oaza mladih kopriv, na drugi pa je ob gozdni stezi bogato rastišče čemaža. Čeprav nisem ravno velika ljubiteljica divjega česna, pa bi bil greh, če ga ne bi vsaj tu pa tam uporabila v svojih jedeh. Prejšnji dan se nisem mogla upreti in na tržnici kupila mlad krompirček in kar ga nisem včeraj spekla v pečici, sem ga danes čisto malo pokuhala, nato pa na kocke narezanega dodala v pito. Dobrodošlo presenečenje in prav prijetno na ugriz.
Če si se zgoraj ustavil/a že pri prvih sestavinah, upam, da bereš dalje. Seveda ti kozjih mlečnih izdelkov ni potrebno uporabljati, če si tega ne želiš. Brez problema lahko uporabiš kravjo skuto, jogurt in sir, so pa meni kozje stvari ljubše. So nežne, okusne in z veliko manj ‘živalskega’ priokusa. Kozji mlečni izdelki so tudi veliko bolj zdravi ni lahko prebavljivi. Večina ljudi, ki ima še vedno predsodke pred njimi ali pa (žal) še ni naletel na zares okusne, pa nima čisto nič proti feta siru. Feta pa ni nič drugega kot mlad, slan kozji sir. Običajno je celo pripravljen iz mešanice kozjega in ovčjega mleka – ovčji izdelki pa so še bolj zaposltavljeni kot kozji. Poskusi ekološki ovčji jogurt, ki ga za manj kot evro dobiš v Hoferju. S koščki bannane, svežim jagodičevjem in malce medu je ena mojih najljubših ‘sladičk’.
Današnja pita je zares preprosta in skoraj prepričana sem, da imaš zanjo doma že skoraj vse. Testo lahko pripraviš iz različnih mok, tudi pri maščobi se lahko poigraš. Poišči takšnega, ki ti je ljub in ga uporabi za ta namen. Skoraj prepričana sem, da se v tvoji shrambi najde kak krompirček, v hladilniku pa jajca, jogurt (ki ga lahko nadomesti tudi smetana – kisla ali sladka) ter kakšen košček sira. Vse to uporabi in nikar ne pozabi na koprive in čemaž (ali vsaj enega od njiju), ki ga seveda nabereš sam/a.
Naj ti še povem (če tega slučajno še ne veš), da je kopriva ena najbolj zdravih vrst zelenja in v resnici prava superhrana. Pa čisto naša in povsem brezplačna. Ta divja hrana je polna vitaminov, mineralov in encimov. Zakladnica hranljivih snovi bo tvoje telo okrepila in raztrupila, s svojimi učinkovinami pa pozitivno delovala na različne zdravstvene težave, s katerimi se morda srečuješ. Koprivo lahko uporabiš v številnih jedeh – od rižot, testenin, prilog in omlet do raznih mlečnih namazov, njokov in polpet… Če vsaj nekajkrat na teden v kakšno izmed svojih jedi ‘vtihotapiš’ še nekaj listkov koprive, boš naredil/a že veliko. Pazi le na to, da jedi s koprivami ne pregrevaš.
Sestavine:
za testo…
- 165 g polnovredne riževe moke*
- 20 g mletih zlatih lanenih semen**
- sol
- jajce
- 50 ml kokosovega olja
- žlica hladne vode (oziroma po potrebi)
*moko iz rjavega riža kupujem v Mok’ci
**v Muellerju kupim zlato laneno seme (zgolj zato, ker je bolj nežnega in prijetnejšegaokusa kot rjavo), ki ga zmiksam v Nutribulletu
za nadev…
- 4 jajca
- 65 g gostega jogurta*
- 75 g albuminske skute**
- 20 g kopriv
- 10 g čemaževih listev***
- sol in poper
- kanček muškatnega oreščka
- 2 mlada krompirčka
- 50 g kozjega sira***
*uporabila sem kozji ekološki jogurt iz Hoferja
**kupujem kozjo albumisnko (ali sirarsko) skuto; tokrat sem jo vzela v Mercator centru
***količina zelenja je okvirna. Koprive so nežnejšega okusa kot čemaž, a če ti ustreza njegov okus, lahko količini zamenjaš in tako uporabiš več čemaža kot kopriv
****kot veš, sir ni enak siru in tudi pri kozjih je tako – nekateri so močnejšega okusa, drugi so bolj nežni – takšen je na primer ekološki kozji sir iz Hoferja, ki sem ga uporabila v tem receptu
Postopek:
Za testo zmešaj presajeno moko z mletimi lanenimi semeni in soljo. V sredini naredi jamico ter vanjo dodaj mehko kokosovo olje in razžvrkljano jajce. Premešaj, nato na hitro zgneti. Po potrebi dodaj malce hladne vode. Naredi kepo in jo zavij v prozorno kuhinjsko folijo.
Medtem koprivam odreži peceljčke (priporočam rokavice, da te koprive ne opečejo), jih speri in nato prelij z nekaj vroče vode. Odcedi, ožemi in grobo nasekljaj. Čemaž le operi in ga prav tako nasekljaj.
Istočasno na hitro pokuhaj mlad krompir. Samo malo, da ni še povsem trd. Nato ga olupi in nareži na manjše kocke.
Pekač za pito (s snemljivim dnom) premaži z maslom ali kokosovim oljem.
Testo za pito postavi na peki papir, čezenj položi zdaj raztegnjeno folijo v katerem je bilo zavito, ter preko folije povaljaj. Nič hudega, če se drobi, pozneje tudi z manjšimi koščki testa lahko obložiš pekač za peko. Z rokami pojdi pod peki papir, ter ga skupaj s testom prevrni na pekač za pito. S pomočjo prstom dobro pritisni ob dno ter ob robove pekača – uporabi tudi zdrobljene koščke testa – preprosto jih s prsti zaletpi ob pekač.
Pri oblikovanju testa si vzemi čas – enakomerno in tesno ga zalepi na dno in na obok – tako bo pita lepa na pogled, pa tudi rezala se bo veliko lepše. Peki papir, na katerem si valjal/a testo zdaj zmečkaj, razgrni ter ga položi v pekač. nanj natrosi suhfižol (ali uteži za slepo peko, če jih imaš) ter testo na 185 stopinjah peci nekaj minut, nato papir s fižolčki odmakni in peci še nekaj kratkih minut.
Medtem v skledi stepi jajca, dodaj jogurt in zelenje. Začini s soljo, muškatnim oreščkom in mletim poprom ter v zmes nadrobi skuto ter vmešaj krompir. Naribaj sir. Zmes prelij na predpečeno testo in čez potresi sir. Temperaturo povišaj na 200 stopinj ter vse skupaj peci še približno 20 minut, oziroma dokler jajca lepo ne zakrknejo.
Pito ohladi na rešetki. Toplo priporočam, da je res dobro ohladiš preden jo razrežeš, saj se bo rezala lepše, pa tudi okusnejša bo. Predlagam, da pri rezanju uporabiš nož z žagico in najprej počasi prerežeš rob, nato pogumno odrežeš še ves preostali kos.
Meni je ljuba povsem hladna pita, takšna, ki že nekaj ur počiva v hladilniku. Zato si kakšen kos le prihrani za pozneje, morda celo za naslednji dan, če ti to uspe 🙂
Kiš (quiche) je ena taka fina zadevica. V hladilniku lahko počaka več dni in te tako reši vsakič, ko nimaš časa za kuhanje. Za zdravo, hranljivo in doma pripravljeno malico si kos ali dva lahko vzameš s seboj v službo, v piti lahko uživaš ob koncu dneva, ko je kuhanje zaradi utrujenosti zadnje, kar ti pade na pamet ali pa v njem uživaš zjutraj, če so slani zajtrki nekaj, kar ti je blizu. Pito seveda lahko ješ samo ali pa jo ponudiš še s čim. Sredi toplega dneva s skledo solate ali drugo zelenjavno prilogo ob večerih pa s krožnikom tople juhice.
Čeprav je pita nekoliko manjša od običajnih (kot omenjeno ima premer 20 centimetrov, običajno pa so pekači nekje 24 ali 26 centimetrov), vse nisem uspela pojesti naenkrat. Verjetno tudi zato, ker sem vso dopoldne ‘napadala’ sveže pečene borovničeve muffine:)
Že preden sem si odrezala prvi kos sem pito skoraj povsem ohladila, saj mi je mrzla pita preprosto veliko boljša. Topli siri mojemu telesu ne naredijo najbolje, pri hladnem je problemov veliko manj. Tako sem prvo polovico pite pojedla hladno, skupaj s skledico solate in z nekaj na žaru popečenimi šparglji (še en ulov iz tržnice). Druga polovica pite pa čaka v hladilniku in verjetno jo bom pojedla za večerjo.
Že več kot teden dni sem namreč močno prehlajena in brez prave energije (vso današno sem porabila z nekaj koraki do zelenice s koprivami in čemažem, pa ne do enega, ne do drugega ni več kot nekaj minut), zato mi bo vnaprej pripravljena večerja prišla prav. Vse kar to nedeljsko popoldne lahko počnem je, da v napol ležečem položaju naredim vsaj nekaj koristnega – natipkam tale recept, da boš pito, dokler je še sezona čemaža, lahko naredil/a tudi ti. Jo boš? 🙂