Kam leti ta čas? Resno. Zdi se mi, da dnevi minevajo tako hitro in da se sploh ne znam(o) več ustaviti, zadihati, uživati… Da zato tudi prazniki niso več takšni, kot so včasih bili.
Spomnim se, kako sem, ko sem bila mlajša ves december ustvarjala različne novoletne okrasek in darilca. Kako sem ob večerih poslušala božične pesmi, si vzela čas za novoletne nakupe in mimogrede naredila še kakšen lušten izletek v večje mesto, kjer sem uživala v migetanju lučk. Enako je z veliko nočjo. Sicer nikoli nisem pretiravala z dekoracijo, sem si pa vseeno vzela čas za vsaj kakšen DIY, se poigrala z različnimi tehnikami krašenja pirhov, predvsem pa vsako leto pripravila velikonočno potico. Nikoli sicer prav tiste, zares ‘prave’, klasične, saj sem raje poizkušala drugačne, zanimive kombinacije za bolj zdrave, a vseeno okusne vrste potic. Recepte sem seveda delila tudi tukaj, zato te vabim, da jih poiščeš in preizkusiš. Zadnja leta vse to beži pred meno. Leto se obrne kot bi mignil in pogrešam uživanje v praznikih. Božičnih, novoletnih, velikonočnih. In vsako leto si obljubim, da ko se leto obrne, si bom pa res vzela malce več časa. Letos mi očitno spet ne bo uspelo…
Pirhi bodo enostavni. Verjetno enaki kot eni od tistih, ki sem jih pripravljala pretekla leta. Ker nisem najbolj naklonjena umetnim barvam in barvilom, poleg tega pa imam raje bolj naravne načine krašenja jajčk, bom kuhane verjetno le prevezala s kakšno lepo okrasno vrvico, morda nežno belo čipko. Ali pa bom ob vrvici privezala kak lepa peresca v naravnih odtenkih, ki jih za kak evro dobiš v Tediju. Morda pa se bom lotila servietne tehnike (če najdem kak lušten partiček), pri kateri za lepilo uporabljam kar beljak. In to bo tudi vrhunec moje priprave na velikonočne praznike. Za k pirhom bom seveda spekla svež ajdov kruh z drožmi ter si kupila svoj najljubši kozji sirček. Potice letos zopet ne bo (lažem – vsako leto jo, in to, daleč najboljšo, speče moja mami, le svoje ne bom pekla). Namesto potice pa sem si že kar en teden prej pripravila palačinke, ki vsaj malo spominjajo na prihajajoče praznike.
Pehtranove potice pri nas nikoli nismo pekli. Pehtrana na vrtu nismo imeli, zato to aromatično zelišče nikoli ni bilo del naše kuhinje. Čeprav se je mami, ki res pripravi najboljšo potico (sem že povedala, kajne? 🙂 ) v preteklosti že poigrala s pripravo lešnikove, čokoladne in makove potice, za praznike vedno vztraja pri orehovi. In več kot je orehovega nadeva, boljša je potica.
Pehtran pa sem v resnici spoznala komaj leto ali dve nazaj. Ko sem iskala ideje kam bi ga (razen v potico) lahko še vključila, sem ugotovila, da smo Slovenci pravzaprav skoraj edini, ki pehtran uporabljamo v sladkih jedeh. No, vsaj včasih je tako bilo, se pa to spreminja in zadnje čase tudi drugod po svetu pehtran uporabljajo v sladicah. Sicer pa pehtran večinoma kraljuje v slanih jedeh. Mesnih, ribjih celo jajčnih. Lani sem suh pehtran tako uporabila v jagodnih muffinčkih, svežega pa dodala piščancu in ga uporabila v receptu za špagete s skušo in olivami. Aja, pa še eno presno tortico sem pripravila. In veš kaj? Prav vsaka izmed zgornjih jedi je bila okusna.
Letos sem pehtran uporabila tako, kot je pri nas malce bolj znano. Zmešala sem ga s skuto (pravzaprav sem uporabila kozjo albuminsko skuto, ki jo zaradi težav z mlečninami še najbolje prenašam), dodala sem malce sladila in limone za svežino. Z zmesjo pa se napolnila kar palačinke.
Makove palačinke sem že večkrat pekla in so odlične. Tokrat sem za osnovo prvič uporabila kombinacijo riževe in prosene moke. Tako je tale moja sladička zopet brezglutenska. Seveda lahko uporabiš tudi kakšno drugo moko, pravzaprav gre s katerokoli, le razmerje je potrebno malce prilagoditi saj vsaka moka drugače vpije tekočino. Ampak težkega ni prav nič, saj že po konsistenci zmesi vidiš, kdaj je vse skupaj ravno prav tekoče za pripravo palačink. Meni najljubša moka sicer še vedno ostaja svetla ajdova moka, ki jo kupujem v trgovini Mok’ca, kjer je sveže mleta, rahla in nadvse okusna. Tudi polnovredno riževo kupujem tam (in je moja druga izbira ko gre za peko palačink) in ja tudi prosena moka je njihova. Tam vedno kupujem tudi proseno kašo in je neprimerljivo boljša od katerekoli druge. Je nekoliko bolj drobna, všeč pa mi je zato, ker popolnoma nič ne greni (čeprav jo pred kuho vseeno vedno dobro sperem) in zato, ker se skuha povsem enakomerno. Ne vem ali sem imela le jaz v preteklosti slabe izkušnje s drugimi kašami, pri katerih so se zrna po kuhanju hkrati razkuhala, nekatera pa ostala še povsem trda. In ravno takšna kot je prosena kaša iz omenjene trgovine (in ne, ne gre za plačano reklamo!), je okusna tudi njihova prosena moka.
Palačinke sem na koncu potresla z žličko zdravega mletega sladila ter s še malce dodatnega medu in le še uživala. Če so ti všeč sadni okusi ti priporočam, da morda zraven dodaš še nekaj svežega sadja (jagode bi bile odlične, če bi bila sezona zanje prava), če pa želiš ustvariti zares praznične palačinke, poleg maka, skute in pehtrana v palačinke vključi še sočne rozine in grobo sesekljane orehe.
Če torej nimaš časa, ti je peka potice povsem tuja ali pa se ti preprosto ne ljubi spraviti k peki, namesto potice za letošnje praznike pripravi vsaj te odlične palačinke. za zajtrk, malico ali za sladico.
Sestavine:
za palačinke…
- 1 jajce
- 50 ml ovsenega mleka (ali katerega drugega živalskega ali rastlinskega mleka)
- 100 ml radenske
- 45 g prosene moke*
- 25 g bele ali polnovredne riževe moke*
- žlička makovih semen
- žička tapiokine moke (po želji, za bolj elastične palačinke
*moki lahko zamenjaš za katerokoli drugo moko, le tekočino dodajaj postopoma, da dobiš primerno gostoto
za nadev…
- 150 g kozje albuminske skute (uporabiš lahko tudi običajno skuto)
- 50 g grškega jogurta (oziroma toliko, da dobiš lepo mazljivo kremo)
- 1 čž suhega pehtrana
- 1 čž nastrgane bi limonine lupinice
- 2 JŽ limoninega soka (oziroma po okusu)
- 1 žlica medu (oziroma po okusu)
za piko na i…
- žlička mletega sladorja (ali še bolje – zdravega sladila)
- žlica medu
Nadgradja: za še bolj praznični okus, v zmes dodaj nekaj namočenih rozin (v soku ali rumu) ter vse skupaj posuj z nasekljanimi orehi.
Postopek:
Za palačinke razžvrkljaj jajce, dodaj vse ostale sestavine in z ročno metlico vse skupaj dobro zmešaj, da dobiš enakomerno zmes. Če je zmes pregosta dodaj še nekaj več tekočine. Palačinke speci na malce kokosove maščobe.
Za nadev z vilico pretlači skuto jo zmešaj z jogurtom ter mešanice pimešaj še vse ostale sestavine. Suh petran, sveže nastrgano limonino lupinico, med in limonin sok. Zgornje količine so okvirne, predlagam ti, da zmes preizkusiš in prilagodiš svojemu okusu.
Z zmesjo na debelo premaži palačinke, prepognjene potresi z nekaj mletega sladkorja (npr. ksilitola) in prelij še z malce medu.
zdravo, Katja, hvala za spet takoo lep zapis. Rada bi podelila s tabo, eno mojo umetnijo s pehtranom. Je še iz časov, ko sem še jedla meso, no na svete kvatre ga še. Svinjina in sušen pehtran, lahko tudi suhe gobe, in nastane nekja kot svinjina po cigansko. SUH PEHTRAN da tej jedi okus po medu,.. če daš svežega, to sploh ni TO. Mora bit SUH.
Pa še ena reč mi je ratala, KUMARIČNA SOLATA, na katero daš zrezan topel krompir, in zrezan boreč – borago in zrezan pehtran svež, ali samo pehtran brez boreča. Moji gosti se z atako kumarično solato vedno stepejo.
Živjo! O, sliši se super! Žal mi svinjina ne ustreza, od mesa večinoma jem piščanca, ampak tole s kumarimi in toplim krompirjem (in pehtranom seveda) pa se sliši odlično in zagotovo preizkusim – hvala! 🙂 Vse lepo…