Domači brezglutenski ravioli z lečo za srečo

Na prvi dan v letu se pri nas (in pri nas mislim v Sloveniji na splošno) zelo pogosto jedo sarme. Res da kislo zelje po dolgi noči, ko marsikdo popije kak kozarček (pre)več zelo paše, je pa uživanje zelja povezano tudi s srečo v novem letu. Zeljni listi, naj bi namreč spominjali na zložene bankovce. Si vedel/a?

So pa še druge jedi, ki naj bi prinašale srečo. Svinjina na primer, po ljudskem izročilu prinaša napredek. Zakaj? Ker prašiči rinejo naprej, medtem ko na primer kokoši po zemlji praskajo nazaj in tako simbolizirajo nazadovanje. Tako je na prvi dan novega leta ‘bolje’ jesti svinjsko kračo kot pa piščanca oz. kakršnokoli perutnino.

Zaradi oblike, ki spominja na zlatnike oziroma kovance pa je leča tista, ki prav tako simbolizira bogastva in blaginjo. Podobno velja tudi za uživanje graha in fižola.

Sarme me že čakajo. To lteo jih nisem pripravljala sama, saj nisem pravočasno uspela kupiti kisle zeljne glave, je pa to storila moja babica, ki je v pečici pripravila dva velika (ogromna!) lonca sarm in jih velikodušno razdelila med svoje tri hčere, nekaj pa jih je namenila tudi meni. In ker mi kuhati ni bilo potrebno, sem se lotila predjedi. Da sem se vseeno vsaj malce smukala okoli štedilnika, saj to resnično rada počnem. Pripravila sem domače testenine ter naredila raviole, ki sem jih polnila z različno zelenjavo in seveda s kuhano lečo. Lečo za srečo 🙂

Zadnjič sem namreč kupila poseben rezalnik, štampiljko za raviole, ki dva kosa testa enostavno in zelo dobro zatesni skupaj. Pred tem sem raviole pripravljala tako, da sem z modelom za piškote izsekala dve enaki obliki, testo po robu navlažila, nato pa zgornji kos testa dobro zlepila (stisnila) skupaj. Tole je veliko enostavneje. Ni pa štampiljka (se ji sploh reče tako?) edini način za pripravo domačih raviolov. Polnjene testenine lahko pripraviš tudi tako, da preprosto izsekaš en malo večji krog (sama uporabljam tistega za pripravo krofov), dodaš malce nadeva, nato pa krog prepogneš na pol. Zopet – lahko ga zlepiš z malce vode ali celo jajčnim beljakom ali pa polkrožni del z vilico stisneš skupaj, kot bi pripravil/a polnjene piškote, ki jim pri nas rečemo ‘medvedje šapice’.

Nadev se bo podal v kateri koli recept za domačo pašto. Moje testenine so seveda brez glutena. Zanje sem uporabila ajdovo, riževo in tapiokino moko za nadomestek glutena pa je poskrbel indisjki trpotec. Jajc za testo nisem uporabila in ker v nadevu ni ne masla ne sira, je jed po naključju tudi povsem veganska.

Sestavine:

za testenine…

  • 5 g mletega indijskega trpotca* + 60 ml vode
  • 60 g svetle ajdove moke**
  • 70 g bele riževe moke
  • 30 g tapiokine moke oz. tapiokinega škroba
  • ščep soli
  • 15 ml oljčnega olja
  • 30 – 50 ml tople vode

*mlet indijski trpotec in luščine indijskega trpotca nista dve enaki stvari in je zato pomembno katerega uporabiš. Medtem ko so luščine praktično na voljo že v vsaki trgovini, pa fino mlet indijski trpotec lahko dobiš na primer v Muellerju, kjer ga kupujem tudi sama

**sveže mleto ekološko ajdovo moko kupujem v Mok’ci saj je veliko bolj rahla, nežna in okusnejša od vseh ostalih

za nadev…

  • pol nasekljane čebulice
  • 50 g olupljenega in narezanega korenčka
  • 100 g olupljenega in narezanega sladkega krompirja
  • 25 g suhih paradižnikov*
  • 50 g rdeče leče
  • ščep zeliščne soli**
  • ščepec kurkume
  • origano po okusu
  • majaron po okusu
  • žlička balzamične omake***

*v Hoferju sem kupila v vrečki pakirane ekološke suhe paradižnike. Ne vsebujejo olja, vseeno pa so zelo sočni in aromatični. Lahko uporabiš tudi paradižnike, vložene v olju, glavno je le, da so okusni

**zeliščna sol za pripravo rižot in testenin iz oljarne Morgan je res zelo okusa. skrbno izbrana ekološka mešanica zelišč, začimb in slovenske soli popestri tudi masrikatere druge jedi. Če zeliščne soli nimaš, ti priporočam, da nadevu dodaš malce česna, ščep soli in mlete rdeče paprike ter nekoliko več suhih zelišč, kot sta na primer origano in bazilika

***tudi balzamična omaka je iz Hofrja. Ekološka in veliko okusnejša in gostejša od balzamičnega kisa

za zelenjavni pire…

  • 200 g olupljenega in narezanega korenja
  • 200 g olupljenega in narezanega sladkega krompirja
  • sol

za piko na i

  • malce nasekljanega peteršilja
  • malce nasekljanih suhih paradižnikov
  • sveže mlet črni poper
  • oljčno olje

Postopek:

pripravi nadev…

Najprej dobro speri in do mehkega skuhaj rdečo lečo.

Na ponvici na oljčnem olju nežno popraži čebulico ter ji dodaj korenček in sladki krompir. Posoli z zeliščno soljo ali običajno soljo, vendar pa potem, ko se zelenjava zmehča, dodaj malce česna, mlete paprike in zelišč. Zmehčani zelenjavi vmešaj ščep kurkume (neobvezno) in nekaj dodatnih zelišč. Sama sem uporabila origano in majaron. Količina povsem po okusu. Suhe paradižnike drobno sesekljaj ter jih dodaj v ponev. V ponev dodaj še kuhano lečo in žličko balzamične omake, vse skupaj dobro premešaj, praži še slabo minutko, da se okusi preprojijo. Zmes s palčinimi mešalnikom zmiksaj v grobo kašo, lahko pa iz nje narediš tudi povsem gladek pire.

pire…

Hkrati z nadevom lahko že pripraviš omako. Na olju popraži olupljeno in na kose narezano zelenjavo (korenje in sladek krompir) ter ju soli. Med pogostim mešanjem nekaj časa praži, nato zalij le s toliko vode, da je zelenjava komajda pokrita. Kuhaj do mehkega, nato s paličnim mešalnikom zmiksašj v pire.

ravioli…

V vodo nasuj mlet indijski trpotec in z ročno metlico za stepanje dobro premešaj da se znebiš vseh grudic. Res gre veliko lažje, če trpotec daš v vodo in ne vodo čez trpotec. Pustiš nekaj minut, da želira.

Za testenine dobro zmešaš vse tri moke s soljo. Dodaš želiran trpotec, olje ter med mešanjem postopoma dolivaš toplo vodo. Zgneteš z rokami, testo pa ‘zapakiraš’ v prozorno kuhinjsko folijo.

Delovno površino enakomerno posuj z riževo moko. Nanjo postavi polovico testa (drugo polovico pustiš ovito v foliji). Čez testo položi kos prozorne kuhinjske folije ter preko nje testo čim tanjše razvaljaš. Medtem večkrat preveri, če se ti testo slučajno ne lepi na podlago, sicer spodaj potresi še z nekaj moke. Folijo odstrani ter na spodnjo polovico testa v razmaku nekaj centimetrov dodaj majhne kupčke pripravljenega nadeva. Zgornjo polovico testa prepogni čez nadev nato pa s štampiljko izsekaj raviole(če štamplijke za raviole nimaš, se posluši ene izmed metod, ki jo omenjam zgoraj). Pripravljeni ravioli naj počivajo na pomokani površini (pultu ali deski), da se med čakanjem ne zlepijo. (Vseh raviolov ti ni potrebno pripraviti naenkrat. Medtem ko se eni kuhajo, ti lahko valjaš testo za naslednje.)

Zavri večji lonec vode ter ji dodaj ščep soli. Ko zavre, temperaturo nekoliko znižaj ter v brbotajočo vodo pretresi nekaj raviolov. Ko priplavajo na površeje naj se kuhajo še nekaj minut (odvisno od velikosti in debeline testa), nato jih z žlico prestavi na vroč in dobro navlažen krožnik. Pred serviranjem jih lahko še popečeš (nasvet na koncu objave).

serviranje…

Na vroč zelenjavni pire serviraš poljubno količino raviolov. Dodaš malce svežega peteršilja in nasekljanih suhih paradižnikov, sveže mletega črnega popra ter nekaj kapljic kvalitetnega oljčnega olja.

Seveda pa raviole lahko serviraš tudi kako drugače. Preliješ jih lahko z masleno omako ali gobovo omako ali pa ponudiš k zrezku v naravni omaki.

Nujno pa ti moram zaupati tudi tole. Ne vem kakšna je navada pri tebi. Jedi kot so ravioli in njoki (ne glede na to ali jih kupiš ali pripraviš sam/a) ‘le’ skuhaš, ali kuhane tudi popečeš… Meni so oboji veeeeeliko okusnejši popečeni, res pa je, da ko gre za raviole, ti pri peki na izbočeni strani izgubijo nekaj svoje obike in zato morda ne izgledajo tako lepo. A okus popečenih testenin je božanski.

Sama jih popečem na kar precejšnji količini olja in na dokaj visoki temperaturi, da postanejo hrustljavi. Pri tem pogosto, a previdno mešam, da so popečene iz vseh strani, pa tudi zato, ker se sicer vlažne testenine rade primejo na ponev. Pa tudi če se, jih iz dna postrgam ter uživam v hrustljavo zapečeni pašti.

Tako sem naredila tudi danes, z vsemi preostalimi testeninami in iz zgornjih količin jih ni prišlo malo. Tole je, zgolj za občutek, približno petina vseh. Na fotografijah pa vidiš zgolj kuhane, zato ti priporočam, da jih vsaj nekaj poskušiš tudi pečenih. Pa presodi kakšne so ti ljubše.

In ker smo ravno prvega… Naj se leto 2024 iskri od samih lepi reči. Naj bo zdravo, nasmejano in polno okusnih dobrot 🙂

Dodaj odgovor