Vse odkar kupujem domače piščance, meso jem veliko raje. Občutek, da je žival imela lepo življenje ter da ni bila pitana s hormoni je enkraten, užitek pa predstavlja predvsem okus piščančjega mesa. Tisti trgovinski, se po peki skči. Iz njega izteče vsa voda, zaradi katere je surov težji in posedično dražji. To meso ni takšno. In razlika v okusu je res velika. Pri prvem okusa praktično ni in da je meso zres okuso, mu je potrebno dodati veliko začimb. Piščanci, ki jih, mimogrede kupujem od kmetije Hudin, so okusni brez večjih dodatkov.
In jaz ne bi bila jaz, če v kuhinji ne bi poskusila kakšne nove kombinacije. Zato sem tokrat meso vseeno začinila malenkost bolj kot navadno. Meso jem enkrat ali dvakrat tedensko in ko ga, ga pripravim tako, da je le-to zares okusno.
Navadno tipične nedeljske priloge (praženega krompirja, občasnega pireja ali pa na primer kuhanega riža) sem se odločila za proseno kašo. In tudi tukaj je razlika lahko precejšnja. Nikoli si ne bi mislila, da je okus enake vrste žita tako različen. No, pa je. Proseno kašo kupujem v Mok’ci. Po videzu je morda malenkost manjša, všeč pa mi je predvsem zato, ker popolnoma nič ne greni. Res je, da žita pred kuhanjem vedno dobro sperem in za nekaj ur namočim in tako poskrbim za odstranitev fitatov (zaviralce absorpcije) ter hkrati za boljši okus. Tudi ko kašo zavrem, prvo vodo vedno zlijem preč, proso pa ujamem v cedilu in ga nato ponovno vkuham v svežo vodo. Tako res nikoli ne greni zaradi predhodnega namakanja pa so vsa žita kuhana hitreje kot sicer. Še ena prednost prosene kaše, ki jo kupujem je, da so vsa zrna kuhana enakomerno in istočasno. Pri kašah, ki sem jih kupovala prej se je namreč rado zgodilo, da so bila nekatera zrna že razkuhana, druga pa komaj ravno prav kuhana.
Pri kuhanju nikoli ne gledam na priporočen čas kuhanja, temveč zaupam občutku oziroma videzu. Po kuhanju prosene kaše po potrebi odlijem odvečno vodo (če je ostane preveč) in kašo pustim da se nekoliko odpočije in izsuši, nato pa jo z vilico razrahljam in uporabim v jedeh. Slanih, še večkrat pa v sladkih 😉
Za še boljši okus namesto vode uporabim drugo tekočino. Tokrat na primer piščančjo osnovo, ko pa jo pripravljam za sladke zajtrke pa jo najraje zakuham v ovsenem mleku.
Piščanec bi bil zgolj s proseno kašo precej dolgočasen…
Jeseni je na voljo toliko različnih buč, da bi bil greh, če jih ne bi vsaj tu pa tam uporabili v kuhinji. Meni najljubše so zagotovo hokaido buče. Teh nikoli ne lupim, lupino le dobro skrtačim pod tekočo vodo, narežem na krhlje in z malce olja popečem v pečici. Tako pripravljene so mi najbolj všeč.
Danes sem poleg njih spekla še nekaj domače rdeče čebule. Surove ne maram, pečena čebula pa je po mojem mnenju nekaj najboljšega sploh zdaj, v jesenskem času, mi zelo ustreza.
Sestavina pa, ki je marsikdo verjetno ne bi postavil na krožnik, so suhe slive. Kupujem ekološko nežveplano suho sadje oziroma sadje brez sulfatov. Moje so s Hoferja. So sočne in zelo zelo okusne. Da bi jedla same, se ne zgodi, jih pa z veseljem uporabljam v, na ovsenem mleku kuhani proseni kaši, s cimetom in malce medu ter nekaj kapljicami pomarančnega oljčnega olja. Noro dobro. Pomarančno oljčno olje je produkt oljarne Morgan, ki imajo poleg osnovnega oljčnega olja na voljo kar nekaj takšnih z okusi. Mislim, da bi kakšna kapljica pomarančnega olja tudi v tej jedi pustila prav poseben pečat, vseeno pa sem uporabila kar navadnega, na katerem sem spekla z začimbami natrto meso, ki je bilo po peki sočno, a z lepo zapečeno, hrustljavo kožico. Če še vedno ješ meso brez kože ne veš kaj zamujaš 😉 Če ni dobro pečena, res ni okusna in takšno tudi sama pustim pri miru. Hrustljava, z začimbami natrta pa je fantastična.
Nazaj k slivam. Ko sem meso popekla, sem ga prestavila na krožnik s proseno kašo in pečeno zelenjavo, v isti ponvi, kjer so bili ujeti vsi sokovi, začimbe in maščobe od peke piščanca, pa sem za nekaj minut povaljala suhe slive. K mesu (in vsem ostalim sestavinam) so se neverjetno lepo podale. Seveda sem sokove od peke shranila ter jih pozneje prelila čez jed. To sicer ni dobro vidno, saj so zaradi neravnega krožnika spolzeli pod kašo, a verjemi, tistega kar ostane od peke, nikoli ne smeš zavreči. Tam se skriva največ okusa.
Recept za okusno jesensko kosilo, ki ga brez težav postrežeš tudi za martinovo (sploh če ti ni do race, dušenega zelja in vse prevečkrat preveč pacljivih mlincev) pa sledi spodaj…
Količine so primerne za obrok ene osebe…
Sestavine:
- 1 piščančje bedro (zgornji in spodnji del)
- začimbna mešanica za meso
- 65 g prosene kaše
- piščančja osnova (ali voda)
- nekaj krhljev hokaido buče
- rdeča čebula
- pest mehkih, nežveplanih suhih sliv
- sol
- oljčno olje
- malce svežega peteršilja
začimbna mešanica:
- 1 čž semen kumine
- 0,5 čž koriandrovih semen
- 0,5 čž cimeta
- ščep ingverja v prahu
- ščep sveže mletega črnega popra
- 0,5 čž mlete kurkume
- ščep kardamoma
- tri žafranove nitke
- sol
Postopek:
V suho ponvico stresi vse začimbe in jih na nizkem ognju praži, da malce zadišijo. Pretresi jih v terilnik in stri v čim bolj fin prah. Primešaj nekaj žlic olja in s pasto natri pred tem opranega in dobro osušenega piščanca. Meso lahko natreš tik pred peko, še bolje pa je, da ga v začimbah mariniraš vsaj kakšno uro.
Proseno kašo dobro operi in skuhaj v piščančji osnovi. (neobvezno: kašo lahko pred kuhanjem tudi namočiš v nekaj vode, ki si ji dodal/a kakšno kapljico limone, ter s tem izboljšaš absorbcijo žita in skrajšaš čas kuhanja). Odvečno tekočino po kuhanju odlij in pusti, da kaša popije vlažnost, ki je ostala v posodi. Posodo pokrij, da ohraniš kašo toplo.
Na oljčnem olju popeci piščanca. Prični z dokaj visoko temperaturo, da kožica zakrkne in postane hrustljava. Meso popeci iz vseh strani. Temperaturo nato znižaj in ga nadaljuj s počasno peko. Po potrebi med peko lahko dodaš kakšno kapljico vode ali piščančje osnove, vendar ne pretiravaj, saj ne želiš zmehčasti okusne kožice.*
Bučo in čebulo nareži na krhlje, premešaj z malce olja, začini s ščepcem soli ter peci v pečici na 200 stopinjah približno 20 minut oziroma dokler se zelenjava lepo ne obarva. Spremljaj peko in na sredi pečenja zelenjavo obrni na drugo stran.
Proseno kašo razrahljaj z vilico ter serviraj na krožnik. Nanjo položi pečeno zelenjavo in piščančje meso.
V ponvico kjer se je peklo meso dodaj suhe slive in jih po potrebi zalij z malce tekočine. Premešaj in kuhaj nekaj minut, nato jih serviraj k mesu. Omako, ki ostane prelij čez piščanca in kašo. Če je preredka, jo predtem malce reduciraj – povri, da se zgosti. Jed potrsi z malce svežega peteršilja.
*meso bo pečeno, ko bo notranjost dosegla okoli 75 stopinj, lahko pa seveda tudi več. Če nimaš termometra, zareži v meso, kjer je najdebelejše in preveri ali je pečeno.
