
Med letom sem zelo pogosto jedla testenine. Ne s klasičnimi omakami, ampak kar v solati. Peresnike ali svedrce iz različnih mok, seveda brezglutenskih. Polnovredni riževi in ajdovi so moji najljubši, pa grahovi in čičerikini, ki so narejeni z moko mletih suhih stročnic. Poleg nekaj različnih malic, si tudi kosilo nesem s seboj na delo in ravno testeninske solate so zares priročne, saj so hitro pripravljene, nasitne in tudi hladne zelo okusne.
Makarončke obožujem tudi v zelenjavnih ali mesno-zelenjavnih enolončnicah, čeprav priznam, da jedi ‘na žlico’ jem bolj poredko, bi se pa rada navadila, da bi jih večkrat vključila na svoj jedilnik. Čez vikend so na vrsto prišli tudi kakšni fini špageti z različno dušeno zelenjavo, s piščančjim mesom ali morskimi dobrotami, ki so seveda boljši topli.


In ker testenin čez leto pojem res precej, sem bila prepričana, da vsaj med dopustom ne bodo na krožniku. A v tej vročini so se s svojo hitro pripravo zopet izkazale za dobro idejo.
Se pa zadnja leta, takrat ko mi čas dopušča, lotevam tudi domačega testenineskega testa. In ravno zdaj, v času dopusta, se imam čas poigravati z različnimi recepti. Danes sem na primer pripravila raviole. Ker nisem ravno pristaš vnaprej kupljenih brezglutenskih mešanic, polnih raznih čudnih sestavin, si moke za kruh, pecivo in zdaj tudi za testenine, zmešam sama.


Tokrat sem uporabila kombinacijo treh različnih mok. Kvinojine, ajdove ter tapiokine, pri katerih je v ospredju prva, kvinojina. Te sem uporabila največ in ne, moke nisem kupila. V svojem Nutribulletu (ni reklama, samo za občutek, toliko da veš da ne potrebuješ ekstremno dragih naprav) sem v fino moko zmiksala zrnje bele kvinoje, ki sem jo, da je še dodatno pridobila na rahlosti, pred uporabo presejala skozi cedilo. Na njem so ostali tudi večji delci, zato je bila moka gladka, kar je pri testu zelo zaželeno. Kvinojino moko lahko tudi kupiš, a ker jo sama sicer ne uporabljam jo samo za ta namen nisem kupovala. Pa tudi zato ne, ker sem se za raviole odločila na hitro in sem pač delala s tistim, kar sem imela doma.
kar pa imam vedno na zalogi je ajdova moka. Ne katerakoli, ampak vedno moka, ki jo sproti meljejo v trgovini Mok’ca, kjer bi ti zagotovo pripravili tudi prej omenjeno kvinojino moko. Večkrat sem že omenila (pa tudi tokrat bom, saj vem, da verjetno ne uspeš prebrati ravno vseh receptov), da je ta mleta iz nepražene, surove, hladno luščene ajde. Kar pomeni da je svetlejša, bolj rahla in noro okusna. Nepremerljiva s katerokoli drugo ajdovo moko in moka, iz katere zares prav vse lepo uspe. Peka zgolj z ajdo je pogosto zahtevna, pekovski izdelki pa težki in precej zbiti. Pri ‘moji’ moki temu ni tako.
Poleg teh dveh je v testu še tapioka. Vsi, ki imajo celiakicjo ali se v svoji kuhinji poigravajo z naravno brezglutenskimi pekovskimi izdelki ve, da je tapiokina moka, imenovana tudi tapiokin škrob, res ena fina zadeva. Testu da elastičnost in deluje kot nekakšno lepilo. Tudi gluten je lepilo in če glutena ne smeš ali ne želiš uživati, potem veš, da pri kuhanju potrebuješ nekaj, kar bo sestavine lepo povezalo. Tapioko običajno kupim v Muellerju.
Za pripravo testenin nisem potrebovala jajca, sem pa dodala nekaj indijskega trpotca, ki prav tako deluje kot nekakšno vezivo oziroma lepilo, hkrati pa testo razrahlja.


Nadev. Preprost, a noro okusen. Mešanica ricotte (pri nas jo bolj poznamo kot albuminsko ali sirarsko skuto) ter dimljenega lososa. Izbrala sem kozjo skuto, ker se mi zdi okusnejša, poleg tega pa jo lažje prenašam. Seveda se lahko odločiš tudi za kravjo. V polnilo pa sem nato dodala še malce svežih zelišč ter nekaj kapljic limoninega soka.
Enako preprosta je omaka. Zgolj kvalitetno, ekstra deviško ekološko oljčno olje (izberi tistega, ki je nežno in ni pregrenko) ter zopet obilica svežih zelišč. Pri omaki sem se odločila zgolj za koper (ali koprc, nikoli ne vem kaj je pravilno), zelišče, ki ga naravnost obožujem. Ne paše le v kisle kumarice, pač pa v številne jedi. Odličen je v bučkinih polpetah, skupaj z rdečo peso, v zelenjavnih rižotah (kvinotah, ajdotah in podobnih žitnih jedeh), krompirjevi solati s kumarami, številnih ribjih in mesnih jedeh, nepogrešljiv pa je seveda v tatzikiju – omaki iz grškega jogurta, naribane kumare, česna, olja in limone.

Vse skupaj, vključno s pripravo testenin, ti bo vzelo manj kot pol ure časa. Domače testenine so res nekaj posebnega, brezglutenska pa za vse, ki glutena ne smete uživati in hkrati ne želiti biti odvisni od že pripravljenih, kupljenih pašt, še toliko dragocenejše. Prepričana sem, da bi iz istega testa lahko naredili tudi ozke ali široke rezance ter jih servirali s svojo najljubšo omako.
Mimogrede… Raviole sem postregla na mojih novih krožnikih in enega lahko opaziš tudi na fotografijah. Ni lep? Hkrati preprost in klasičen, a vseeno nekaj posebnega. Poleg večjih krožnikov sem v kompletu dobila še desertne krožnike in pa nekoliko večje sklede, primerne tako za solate, juhe kot različne ‘budha bowle’. Sem se pa v poplavi prekrasnih stvari, ki jih za svojo kuhinjo lahko kupiš na spletni strani Bonami.si, kar težko odločila za prave. In glede na to, kako zadovoljna sem s pošiljko, sem prepričana, da bom na omenjeno stran pokukala še večkrat. Če se tudi ti navdušuješ nad lepimi krožnički, skodelicami, in drugimi dodatki za kuhinjo in za dom na sploh, daj tudi ti 😉

Sestavine:
za testenine…
- 75 g kvinojine moke (kako jo lahko pripraviš sam/a si preberi malce višje)
- 40 g svetle ajdove moke
- 25 g tapiokine moke
- 3,5 g luščin indijskega trpotca
- 15 ml oljčnega olja
- 85 ml vode (po potrebi manj ali več)
za nadev…
- 80 g ricotte oziroma (kozje) albuminske skute
- 65 g dimljenega lososa
- 1 čž nasekljanega svežega drobnjaka
- 1,5 čž nasekljanega koprca
- žlička limoninega soka
omaka oziroma preliv…
- oljčno olje
- sol
- svež koprc
in še…
- limonin sok
- sveže grobo mlet črni poper

Postopek:
za nadev…
V skledo daj skuto in jo z vilico pretlači. Lososa nasekljaj ter ga skupaj z nasekljanimi zelišči vmešaj med skuto. Dodaj še nekaj kapljic limone, da dobiš lep in ravno prav gosto nadev.
za testenine…
V skledi zmešaj vse tri moke* in luščine indijskega trpotca. prilij olje in postopoma dodajaj vodo. zmešaj, nato zgneti v kepo. Če je zmes preveč pacljiva dodaj malce moke, sicer vode. Testo mora biti voljo.
Z ajdovo moko dobro pomokaj delovno površino in nanjo položi polovico testa. Drugo polovico pokrij s kuhinjsko krpo da se ne izsuši. Valjaj posuj z moko in testo čim tanjše razvaljaj. Med valjanjem testo večkrat obrni na drugo stran pri tem pa pazi, da bo delovna površina vedno pomokana. Na sredino razvaljanega testa dodaj za pol žličke nadeva ter ga prekrij s testom. Nežno pritisni okoli nadeva, da se znebiš odvečnega zraka. Z valjarčkom za testenine* odreži raviole kvadratne oblike ter jih postavi na pomokano rezalno desko. Nadaljuj dokler ne porabiš vsega testa in/ali nadeva.
*uporabljam valjarček, podoben temu tukaj (klik). ta hkrati reže in zatesni obe plasti testa. Če ga nimaš uporabi navaden nož, s prsti pa robove dobro stisni skupaj. Spodnjo plast lahko celo malo navlažiš z vodo, da se bo testo zlepilo.


za preliv…
Olje zmešaj s soljo in drobno sesekljanim koprcem. Uporabi zares dobro in kvalitetno olje – le tako bo preliv zares okusen.
kuhanje in postrežba…
Zavri večjo količino vode, dodaj ščep soli, temperaturo pa znižaj toliko, da voda rahlo brbota. V vodi skuhaj po nekaj raviolov hkrati in rahlo premešaj, da se ne sprimejo na dno. Ko priplavajo na površje jih še kakšno minutko pusti v vodi, nato jih z žlico poberi iz nje ter preloži na moker pladenj, da se ne sprimejo.
Ko imaš kuhanih toliko raviolov, kolikor si jih želiš jih preloži na krožnik, pokapljaj z malce limone (neobvezno) in prelij z aromatiziranim oljem. Začini z grobo mletim črnim poprom.


Brezglutensko testo res ni težko pripraviti in zanj ne potrebuješ kupljene mešanice mok, ki le redko vsebujejo zgolj moko. Tako kot pri vsakem testu pa tudi tukaj kmalu dobiš občutek za pravo konsistenco testa in potem gre vse še toliko lažje. ecept za zgornje testo lahko razvaljaš precej tenko, le sprotno dodajanje moke na podlago je potrebno 8tako kot pri kateremkoli testu). vse ‘obreznine’ pa lahko ponovno zgneteš in razvaljaš dokler ne porabiš vsega testa.
