Marsikdo bi rekel, da sem lahko srečna, ker lahko toliko pojem. Morda sem res. A ni vse tako preprosto. Ena mojih največjih želj, če ne največja je, da bi se zredila. In ni problema, rada jem, zelo rada, sem pa kar se tiče hrane dokaj omejena. Zato si v restavracijah težko privoščim ravno kadarkoli in ravno zato toliko raje jem doma. In kuham. Kuham večkrat na dan. Uporabljam hranilno bogate sestavine in moje porcije se nikoli ne končajo z enim samim krožnikom. Repete na repeat 🙂
Vse tisto, kar imam najraje, pa navadno sploh ne objavim na spletni strani. Morda zato, ker se mi zdi čisto preveč preprosto, nekaj, kar bi vsak znal spraviti skupaj in se v tistem trenutku niti ne spomnim, da bi v roke vzela telefon in naredila kakšno slikico ali dva ter vse skupaj delila s teboj. Poznam ljudi, ki jim je kakršnakoli priprava hrane izredno mučna. Morda bi jim moje simple ideje prišle še kako prav, čeprav se meni zdijo res tako zelo vsakdanje. Ker velikokrat sestavine na hitro ‘vržem’ skupaj, jedi res niso najbolj fotogenične, a ravno zato, ker se z mešanjem sestavine prepojijo in okusi prepojijo, najbolj okusne.
Poleg dveh (glavnih) kuhanih obrokov imam še vsaj šest hladnih. To so običajno najrazličnejše variante kosmičev in drugih kaš, s sadjem in semeni, hladni polpeti, sladke ali slane palačinke in vsak dan veliko kruha. Kruh imam res zelo rada, zato vsak teden spečem vsaj dva hlebčka (ajdovega z drožmi), pa še kakšnega malo bolj ‘posebnega’. Iz različnih, naravno brezglutenskih mok (ajdove, riževe, prosene moke…) in kakšnimi finimi dodatki, ki vse skupaj popestrijo. Moji kruhi, štručke in žemljice so vedno tudi brez kvasa. Tako kot današnje pite.
Pita kruh je napihnjen, a ploščat kruh, lahko kvašen, lahko tudi ne. Moj ni. Po enakem receptu sicer pripravljam tudi bombetke, ki se v pečici res fino narastejo, sredica pa je rahla in nikakor ne zbita, kot bi zaradi pomanjkanja glutena kdo mislil. Tokrat sem testo pred peko res izdatno sploščila, kar z dlanjo, lahko pa bi uporabila tudi dno kozarca, morda celo valjar. Želela sem namreč piti podoben kruh, ki sem ga za eno izmed popoldanskih malic premazala z kot puh rahlim domačim hummusom ter obložila s sardinami. Tokrat kar konzervirane, vložene v ekstra deviškem oljčnem olju. Če želiš, ti lahko tudi zaupam, katere kupujem, ker edino te so mi zares okuse.
Tokratne ribice so bile malce večje kot običajno, a me to ni motilo. Položila sem jih na humus, čeznje pa naribala malce korenčka – za svežino in kanček hrustljavosti. Sveža zelišča so dala piko na i. Uporabi svoja najljubša, kot so origano, bazilika, koprc, peteršilj ali majaron. In vidiš. Takšna malica je zares enostavna, a verjemi, takooo noro dobra.
Veš kateri hummus je daleč najboljši? Tisti, ki ga pripraviš ti. Zakaj? Ker lahko dodaš toliko soli, limone, olja… kot želiš. Ker pri pripravi lahko uporabiš tahini (sezamovo pasto) ali mandljevo maslo, ga začiniš s poprom ali strokom česna. Ali pa vse to izpustiš. Ker ga lahko sproti poizkušaš in resnično ustvariš namaz, ki bo po tvojem okusu.
Jaz ga vedno pripravim sama, ker res dobrega v trgovini še nisem našla. Če imam tahini doma (kar ni zelo pogosto), namaz pripravim brez njega. Za pripravo odličnega čičerikinega namaza namreč sploh ni obvezen, sploh če stročnico zmiksaš z najkvalitetnejšim ekološkim oljčnim oljem. Vedno uberem tudi bližnjico in kupim vnaprej kuhano, v steklenem kozarcu vloženo čičeriko. Se pa potrudim (čeprav ni težko, vzame pa nekaj dodatnih minut časa več), da zrnje olupim. Ker moj mikserček ni kakšna hudo kvalitetna in draga mašinica (uporabljam tistega, ki ga za manj kot 20 evrov večkrat letno lahko kupiš v Lidlu), bi kožica vseeno pustila rahlo zrnato strukturo, česar pa ne želim. V hummus česna ne dajem, le sol (včasih še ščep mlete kumine), limonin sok, kvalitetno oljčno olje (ki ne greni) in nekaj vode.
Najprej zmiksam kuhano (in olupljeno) čičeriko. Začinim ter med nadaljnjim miksanjem postopoma dodajam tekoče sestavine, dokler namaz ni gladek in puhast. Vmes večkrat poskusim, z žlico iz stranic mikserja postrgam večje koščke stročnic in ponovno miksam, dokler s strukturo in okusom nisem povsem zadovoljna. Toplo ti priporočam, da ga pripraviš, saj res ni težko.
In seveda ti predlagam da spečeš tudi svoj kruh: zanj ti prilagam recept. Iz količin lahko pripraviš 3-4 pita kruhke. Priprava je hitra, enostavna, kruh pa mehak (sploh če ga po peki zaviješ v kuhinjsko brisačko) pa še povsem brez glutena in kvasa je. Če si v stiski kruh pač kupi. A izberi kakšne fine, polnozrnate žemljice ali pa se odloči za lepinjam podoben kruh.
Mehek kruh, nežen kremast hummus, ravno prav slane (in mastne) ribice, surov korenček in sveža zelišča. Priprava vzame le nekaj minut časa, seveda če imaš kruh že pečen in hummus pripravljen. In ja, seveda lahko uporabiš katerikoli kruh želiš in si vse skupaj še dodatno olajšaš s kozarčkom kupljenega namaza, a verjemi, sveže pečen domač kruh in namaz, ki je povsem po tvojem okusu je najboljše, kar si lahko želiš.
Sestavine:
za pita kruh…
- 100 g ajdove moke
- 50 g prosene moke
- 20 g tapioke moke
- pol čž vinskega kamna
- sol
- 220 vode
- 15 indijskega trpotca v prahu*
- pol žlice limone
- ščep sode
za sendvič..
- kruh, žemlje, bombetke…
- hummus
- v oljčnem olju konzervirane sardine
- naribano korenje
- mehka sveža zelišča
*mlet trpotec ni enak luščinam indisjkega trpotca. Gre resnično za fino mlet prah. Kupim ga v Muellerju, kjer ga prodajajo pod svojo blagovno znamko Bio Primo.
Postopek:
kruh…
V vodo počasi vsuj mlet indijski trpotec in z metlico dobro premešaj, da se znebiš vseh grudic. Postavi na stran za 10 minut, da trpotec želira.
V skledi zmešaj vse tri moke z vinskim kamnom in soljo. Dodaj želiran trpotec.
V majhni skledici zmešaj limono s sodo da zašumi ter dodaj preostalim sestavinam. Z žlico vse skupaj premešaj, nato z rokami vgneti vso moko v trpotčev gel. Gneti, da nastane enotna kepa.
Pečico segrej na 200 stopinj Celzija. Pekač obloži s peki paprijem.
Testo z nožem razdeli na 3 ali 4 dele. Z vlažnimi rokami vsak del pregneti in oblikuj kroglico. Postavi jo na pekač, nato z vlažno dlanjo čim bolj pritisni nanjo, da dobiš ploščat kruh.
Peci približno pol ure. Ohladi na rešetki, pokrij z brisačko in pripravi vse, kar potrebuješ za sendvič.
sendvič…
Kruh prereži in na debelo premaži s hummusom. Nanj položi rahlo odcejene sardine ter potresi z naribanim korenčkom. Dodaj še ščep soli, nekaj kapljic olja ter izbrana zelišča.
Hummus resnično obožujem in čeprav ga navadno jem le na kruhu (seveda v različnih kombinacijah – z avokadom, feto, paradižnikom, praženim črnim sezamom…) pa sem ga v preteklosti že servirala tudi kako drugače. Trenutno se spomnim odličnih piščančjih nabodal z meto in feto ali piščančjih zrezkov na bazilikinem hummusu. Pa pečenega krompirčka na hummusu iz belega fižola, na hummusu sem za prilogo servirala tudi pečene rezine cvetače s suhimi paradižniki in olivami ter ga, pokapljanega s pestom, premazala na veganske ovsene palačinke. Hummus je odlično nadomestilo paradižnikovi omaki pri pripravi pic in drugih ‘flatbreadov’. Namaz lahko oplemenitiš tudi z drugimi sestavinami kot so pečena rdeča paprika ali rdeča pesa.
Tokrat pa sem ga prvič postregla z ribami in čeprav se ti kombinacija morda zdi nenavadna je sendvič s hummusom in sardelami zagotovo nekaj kar moraš poizkusiti!
