Pita s skromno zelenjavo in zelišči, brez glutena in laktoze

Kako rada imam pite! Slane veliko bolj kot sladke. Od sladic imam še vedno najraje temno čokolado ali zares dober sladoled. Ostalo me niti ne premami tako zelo. Slano, največkrat zgolj z različno zelenjavo polno pito pa obožujem. Lahko bi jo jedla za zajtrk, malico, kosilo in večerjo. In ne vem zakaj jo ne spečem večkrat, ker v resnici sploh ne vzame veliko časa.

Danes me je zamikala. Tako zelo, da sem se je lotila sredi popoldneva. Pol jo je bilo za večerjo, pol hranim za jutrišnjo malico v službi. Ker pa je bila peka povsem nepričakovana, sem uporabila tisto, kar sem našla doma. In v tem času bi na vrtu res že morala najti nekaj različne zelenjave, a letos se vrtiček nekako še ni prebudil. Zato je pita povsem enostavna in v njej razen kupljene pese (ki jo vedno skuham sama, saj vložene ne maram) in prav tako trgovinskega korenja ni prav veliko drugega. A je pita vseeno krasna in okusna.

V jajčno zmes sem pred peko dodala nekaj mladih kopriv, ki so izjemno zdravo in zagotovo premalo cenjeno živilo, ki praktično raste povsod okoli nas. Poleg osnovnih začimb sem uporabila nekaj zelišč, ki so že pokukala na vrtu in sicer drobnjak in meni zelo ljub koper, ki se odlično poda marsikateri zelenjavi, namesto skute ali sira pa grški sojin jogurt. Tega sem odkrila kak mesec nazaj in od takrat sme pojedla že lepo število 400-gramskih lončkov. Do soje sem vedno imela malce zadržkov in čeprav soje v obliki napitka še vedno ne uživam, pa se mi jogurt zdi veliko bolj zdrava izbira. Znamka Sojade (kupim jo v Sparu, imajo pa jo verjetno tudi kje drugje) ima jogurt iz ekološke francoske soje, brez sladkorjev in drugih nepotrebnih dodatkov, a je obogaten s probiotičnimi kulturami. Fermentiran sojin izdelek je boljša izbira in dobra alternativa za vse, ki jih pesti laktozna intoleranca.

Kar mi je pri takšnih pitah še posebno všeč je testo. Rahlo, drobljivo, prijetno slano. Kot okusen slan piškotek. Testo, ki kljub vsemu zdrži težo nadeva, zato kos pite brez problema lahko primeš v roke in vanj zagrizeš brez, da bi zato potreboval pribor.

Hladne pite so mi še posebej všeč. Ne le, da je struktura pite po hlajenju čvrstejša, tudi okus je boljši. Kar pa ne pomeni, da si kiša ne moreš privoščiti še toplega, le sama sem naslednji dan z okusom vedno bolj zadovoljna.

Kiš oziroma pita je zares priročen in hkrati polnovreden obrok, ki ga lahko vzameš s seboj na izlet, v šolo ali službo. V dobro zaprti stekleni posodici bo ohranil okus in svežino, posodica pa omogoča, da poleg kosa pite s seboj vzameš še nekaj lističev zelene solate ali pa si svoj obrok polepšaš z nekaj dodatnega kremastega grškega jogurta.

Nadev omogoča veliko igranja in svobode. Razen jajc, ki vse skupaj lepo povežejo, je izbira vseh ostalih sestavin povsem stvar trenutnega navdiha (ali zaloge v hladilniku). Različna sezonska zelenjava, dimljen losos, ostanki pečenega mesa… Skuta, ricotta, feta, različni siri… Blage ali ostrejše začimbe, sveža ali suha zelišča. Izbira je povsem tvoja. Ker na tej strani lahko najdeš kar precejšnje število različnih slanih pit te vabim, da pobrskaš in morda najdeš inspiracijo za svoj obrok. In ne le nadev, tudi testo vedno pripravim drugače. Je pa to vedno brez glutena, a polnega okusa.

Sestavine:

za testo…

  • 70 g svetle ajdove moke*
  • 50 g ovsene moke (zmelji kosmiče in jih presej, da dobiš gladko moko)
  • 40 g tapioke
  • 20 g mletih bučnic (zmelji sam/a in po potrebi presej, da se znebiš večjih delcev)
  • zeliščna sol
  • premešap in vmešaš kokosovo olje, srednje trdo, s prsti na manjše koščke do peskaste strukture
  • 1 jajce
  • žlička jabolčnega kisa

za nadev…

  • rdeča pesa (kuhana, narezana, naoljena in nato v pečici pečena)
  • korenje (na večje kose narezano, kuhano, naoljeno in nato v pečici pečeno)
  • šopek mladih kopriv (blanširanih, ožetih in grobo narezanih)
  • 4 jajca
  • 65 g grškega sojinega jogurta
  • koperc in drobnjak (lahko pa tudi druga sveža zelišča)
  • sol
  • dodatnih 40 g grškega jogurta (za vrh pite)

*svetla ajdova moka je moka iz hladno luščene ajde. Je veliko bolj rahla in okusna. Svojo kupim v trgovini Mok’ca, kjer jo meljejo sproti in tako ohrani tudi vse pomembne vitamine in minerale, ki jih to žito nudi.

Postopek:

za testo…

Rahlo premažeš pekač za pite (najbolji so s snemljivim dnom).

Zmešaš vse moke s soljo. V skledici razžvrkljaš jajce s kisom in ju dodaš suhim sestavinam. Na hitro zgneteš, preložiš na folijo in s folijo testo obviješ zmes, da nastane kepa ter pripraviš nadev.

za nadev…

Pripraviš zelenjavo kot je opisano pri sestavinah. V skledi razžvrkljaš jajca z jogurtom, soljo in drobno sesekljanimi zelišči.

peka testa…

Pečico segrej na 185 stopinj.

Testo pretresi v pekač ter sga z rokami razporedi po dnu in stranicah. Za lepo in enakomerno oblikovano pito si vzemi čas in s prsti dobro pritisni testo ob pekač. Čezenj položi kos peki papirja in ga obteži s suhimi stročnicami. Tako peci 10 minut, nato ohladi na rešetki.

V predpečeno testo naloži zelenjavo in jo prelij z jajčno mešanico. Dodaj nekaj žlic gostega jogurta, po želji še malce zelišč in sveže mletega črnega popra. Peci dodatnih 20 minut oziroma toliko časa, da se jajca primerno zakrknejo. Ohladi na rešetki.

Pito najlažje razrežeš popolnoma ohlajeno, lahko tudi po tem, ko že nekaj časa stoji v hladilniku. Če imaš raje toplo, jo seveda lahko razrežeš takoj, ko se vsaj malce ohladi. Za rezanje priporočam nazobčen nož, s katerim najprej previdno in počasi zarežeš v rob testa, nato pa pogumno nadaljuješ in si serviraš toliko kosov, kolikor si želiš.

Dodaj odgovor