Nikoli ni preveč čokolade, kajne? Tako kot tudi nikoli ni preveč receptov za čokoladne torte. Na tej strani jih najdeš kar nekaj. Nekatere so presne, druge ne. Zagotovo pa so vse veliko bolj zdrave kot recepti za torte, ki večinoma krožijo po spletu. Moje torte so hkrati tudi brezglutenske. To ti lahko pride prav, če imaš celiakijo ali zgolj občutljivost na gluten, pa tudi, če se zaradi kakšnih drugih razlogov glutenU izogibaš ali pa si preprosto želiš nekoliko lažjo, predvsem pa lažje prebavljivo sladico.
Z brezglutenskimi mešanicami, ki jih danes lahko kupiš že v vseh trgovinah, je kakršnakoli peka postala zelo enostavna. Ne samo za sladice, tudi za pice, slane pite, kruh. Kaj točno je v teh mešanicah pa se mnogi niti ne vprašajo. Pomembno jim je le, da je na embalaži napis ‘brez glutena’. Pa so takšni izdelki vedno tudi zdravi? Še zdaleč ne! Takim mešanicam so po navadi primešane različne sestavine zaradi katerih, ja, morda pecivo lepše uspe, so pa daleč stran od tistega, kar tvoje telo potrebuje. Zato vsak predpripravljen izdelek izbiraj pazljivo. Pozanimaj se kakšne sestavine so uporabljene in nato presodi ali je to res tisto, kar želiš vnašati svoje telo.
Tudi tokratna torta je tako kot vse ostale, brez glutena. In seveda nisem uporabila že pripravljenih mešanic mok za brezglutensko peko. Navado pri peki uporabim različne moke, ki že same po sebi glutena sploh ne vsebujejo in tudi tokrat sem se sladice lotila na enak način. Z razliko, da za današnje sladkanje ni potrebno uporabiti nobene druge kakor preprosto, belo riževo moko. Ekološko že za dober evro kupim kar v Sparu. Je precej gladka, fino mleta, kar zagotovo pomaga pri rahlosti biskvita. Moke v tejle tortici v resnici ni prav veliko. Resda nisem pripravila dvo ali tronadstropne torte, temveč zgolj eno, malce debelejšo plast biskvita. Uporabila sem pekač premera 16 cm, zmesi za biskvit pa je bilo toliko, da sem hkrati lahko naredila še 5 manjših kolačkov. 20-centimetrski pekač bi bil po mojem mnenju ravno pravšnji, pa tudi v večjemu bi se torta prav dobro obnesla (bi pa zato morda bila nekoliko nižja). Namesto okroglega lahko uporabiš tudi pravokotni pekač in tako namesto torte pripraviš čokoladno pecivo.
Poleg manjše količine moke sem uporabila še razmaščen (alkaliziran) kakav, ki pri pečenem biskvitu bolje obnese od presnega. Slednjega pa sem uporabila za čokoladno masleno kremo. Seveda premišljena izbira kakava vpliva na okus (in kvaliteto) sladice, a se ne sekiraj preveč. Uporabi kakav, ki ga imaš na voljo, vseeno pa pazi, da ta ne bo sladkan. Zakaj? Ker za biskvit že tako potrebuješ nekaj sladkorja. To je lahko povsem navaden kuhinjski sladkor, če želiš jesti (in živeti) bolj zdravo, pa ga, tako kot jaz, zamenjaj za bolj prijazno obliko. Uporabi povsem naraven brezov sladkor (znan pod imenom ksilitol). Ta je po stopnji sladkosti povsem enakovreden običajnemu sladkorju, ima pa veliko nižji glikemični indeks (ta pove kako hitro v krvi narašča sladkor (kar je izredno pomebna informacija predvsem za sladkorne bolnike). Poleg tega ksilitol ne škodi zobem oz. povzroča kariesa. Poleg ‘belega’ sladkorja sem dodala še nekaj kokosovega. Ta v tortici poskrbi za nov sloj sladkega okusa, ki morda nekoliko spominja na karamelo.
Torto (in kremo) lahko pripraviš s katerimkoli mlekom. Povsem običajnim, živalskim mlekom ali pa rastlinsko različico. Sama prisegam na ovseno mleko (včasih sem uporabljala riževo, zdaj pa se mi zdi čisto preveč sladko) in ovsenega uporabila sem ga tudi danes. A kot rečeno – izbira mleka je povsem tvoja stvar. Tako kot tudi to, ali bo v tortici nekaj espresso kavice (ali kvalitetne turške), ali pa bo to zamenjala brezkofeinska različica ali morda le več mleka.
Še o kremi. Tale je prav posebna. Ni običajna maslena krema, pač pa krema, za katero sem maslo najprej nekaj časa kuhala, da se je pričelo peniti in dobivati rjavo barvo. Okus se s tem okrepi in tortico naredi še bolj posebno. Prepričana sem, da bi šlo tudi brez tega koraka (sploh če se ti mudi). V tem primeru preprosto zmiksaj surovo maslo in nadaljuj s postopkom kot pri receptu spodaj.
Maslo je po mojem mnenju preveč osovraženo živilo. Še zdaleč ni tako slabo, je pa res, da je ključ v zmernosti. Seveda ti priporočam ekološko maslo. Okus ekološkega se sicer ne razlikuje pretirano od masla iz mleka, ki bio certifikata nima, bo pa za tvoje telo zagotovo boljša izbira.
A pri sladici se tudi sama rada vsaj malce pregrešim. Včasih (no, skoraj vedno) s količino, tokrat pa tudi z bogato masleno čokoladno kremo. Zanjo sem uporabila mlet ksilitol (zopet – uporabiš lahko običajen sladkor, okus in rezultat bo enak, a telo te odločitve morda ne bo tako zelo veselo). Da pa ne bo potrebno kupovati tako kristalnega kot mletega, ga v močnejšem mikserju kristalnega lahko zmiksaš v prah. Je pa fino, a je prah res zelo zelo gladek, da bo takšna tudi krema. Če torej nimaš močnega mikserčka mlet sladkor raje kar kupi. Mnogi brez težav skrbijo za zdrave obroke, medtem ko pri izbiri sladkarij pogrnejo na celi črti. Najboljše so narejene doma, iz preverjenih in kvalitetnih sestavin. Te ne poskrbijo zgolj za dober okus, pač pa tudi za zdravje. Kakav je zagotovo eden takšnih. Na polici je nešteto vrst tega omamo dišečega temnega praška, ni pa vsak enak enak. Bolj kvaliteten kot bo, boljša bo današnja krema.
Sestavine:
biskvit…
- 110 g sladkorja*
- 25 g koksovega sladkorja
- 105 g bele riževe moke
- 37 g razmaščenega nesladkanega kakava
- 4 g pecilnega praška
- 1/2 čž sode bikarbone
- ščep soli
- 125 ml ovsenega mleka
- 10 ml jabolčnega kisa
- 90 ml olja**
- 30 ml kave***
- 1/4 čž prave burbonske vanilije v prahu (ali nekaj kapljic tekoče)
- 1 večje jajce
- 125 ml vrele vode
krema…
- 100 g masla
- 50 g mletega sladkorja*
- 40 g presnega kakava
- 60 ml ovsenega mleka
- vanilija
- ščepec soli
Postopek:
Pečico segrej na 180 stopinj Celzija (uporabi statični program, ne ventilacije). Pekač premaži z maslom ter obloži s peki papirjem. Ne pozabi enako storiti tudi na stranici.
V skledici zmešaj melko s kisom in pusti stati nekaj minut. Medtem v večji skledi dobro zmešaj vse suhe sestavine. Tem nato dodaj ohlajeno kavo, olje in jajce ter mešanico mleka in kisa. Dobro premešaj. Ko to narediš, v zmes vmešaj še vrelo vodo. Ne ustraši se, prav je, da je masa za biskvit dokaj redka. Vroča vodo bo, tako kot to stori tudi sol, še dodatno okrepila čokoladni okus. Zmes vlij v pripravljen pekač in peci 30 – 40 minut (odvisno od pečice in premera pekača), oziroma dokler zobotrebec po vbodu v kolač ne ostane suh. S peko pa nikar ne pretiravaj, saj vendar ne želiš suhega testa.
Za kremo* na manjše koščke nareži maslo sobne temperature. Nežno segrevaj in pri tem ves čas mešaj s silikonsko kuhalnico. Ko se maslo začne peniti in dobi lepo, svetlo rjavkasto barvo ga prelij na silikonski pekač** in za 15 miut postavi v zamrzovalnik. Maslo nato nalomi na koščke ter ga z elektirčnim mešalnikom stepaj toliko časa, da postane svetlo in rahlo. Skozi cedilo presej sladkor in kakav (da bo krema brez grudic), dodaj vanilijo, šečepc soli in nekaj mleka in z nizkimi obrati (ali kar ročno kuhinjsko metlico) dobro premešaj. S kremo premaži tortico – lahko le po vrhu, tako kot jaz, lahko pa se odločiš za tanjši sloj in torto premažeš še ob strani.
Svojo čokoladno bombico okrasi po trenutnem navdihu, razreži in postrezi.
*’rjavo’ maslo za pripravo kreme ni obvezno, doda pa malce drugačen priokus. Namesto tega lahko stepeš le surovo zmehčano maslo, seveda skupaj s sladkorjem in kakavom, vanilijo, ščepcem soli in poljubnim mlekom.
**uporabila sem silikonski pekač za muffine in v vsako vdolbinico zlila nekaj segretega masla. Silikon je super, saj iz njega maslo po zamrzovanju brez problemov odstraniš.
Ob tortici si morda opazil/a tudi škatlico Enterosgela. Gre za dopolnilo, ki ga imam vedno na zalogi. Že od nekdaj se srečujem s črevesnimi težavami in čeprav večino mojega jedilnika temelji na izbiri zdravih živil, moja prehrana pa je redna ter hranilno bogata in nikoli ne jem vnaprej pripravljene, industrijske, procesirane hrane, se dogajanju tam notri včasih vseeno ne morem izogniti. Sploh ker preveč rada (dobro) jem. Je pa Enterosgel res super zadeva, ki me vedno reši. Ne glede na to ali me muči zaprtje (ali obratno od njega), sem napihnjena, imam bolečine v želodcu ali mi je slabo – vedno pomaga. In je v resnici edina stvar, ki mi res pomaga. Gre za čisto naravno zadevo, ki je primerna tudi za najmlajše otroke. Več si seveda lahko prebereš na njihovi strani enterosgel.si.
Ker se ravno danes nisem počutila najbolje, svojo sladico pa sem seveda morala takoj preizkusiti (logično! 🙂 ), sem si kozarček Enterosgela za vsak slučaj privoščila že medtem, ko se je tortica pekla. Dobro je namreč, da ga spiješ nekaj časa pred jedjo in ne hkrati z njo. V tortici sem zato uživala še toliko bolj, predvsem pa brez skrbi, saj sem vedela, da je moj želodček pomirjen. Če tudi ti trpiš za sindromom razdražljivega črevesja ali pa tam notri pogosto ni tako, kot bi moralo biti, ti toplo priporočam, da ga preizkusiš. Seveda ne pozabi na pravo izbiro živil in kot si se lahko ob mojih objavah že večkrat prepričal/a, so tudi zdravi recepti lahko nadvse okusni! In življenje je prekratko, da bi se moral/a odrekati takšnim hranljivim dobrotam, kajne? 😉
Tortica je res enostavna za pripravo, tako da jo zlahka pripraviš tudi čez teden, čeprav misliš, da za peko ni dovolj časa. Je sočna, bogato čokoladna, pa vseeno dokaj lahka in zdrava, sploh če uporabiš ekološke sestavine, kuhinjski sladkor pa zamenjaš za telesu bolj prijaznega. Maslene kreme lahko uporabiš tudi manj, če se ti jo zdi preveč ali pa kremo pripraviš tudi kako drugače. Zelo zdrava alternativa je okusna avokadovo čokoladna krema, ki jo preprosto narediš tako, da do gladkega zmiksaš dobro zrel avokado s kakavom, javorjevim sirupom in nekaj utekočinjenega kokosovega olja, zaradi katerega se bo krema na hladnem nekoliko učvrstila. Kremi seveda lahko dodaš še kanček vanilije in ščepec soli, ki vedno uspešno poudari čokoladni okus. Za piko na i, tortico polepšaj še s svežim sadjem. Katerokoli bo okej, sploh pa kakršnokoli jagodičevje. Sadje bo poskrbelo za lep izgled in nekaj dodatne sočnosti.
Tortica je nastala za valentinovo. Od mene, za mene 🙂 Zakaj pa ne? Včasih je treba razvajati tudi sebe.